V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka v prvi novembrski dekadi 15,4 °C, kar je največ od začetka meritev. V Ljubljani je bilo v prvi dekadi novembra najtopleje leta 1963 z 12,4 °C, nato leta 2008 z 11,7 °C, letošnje leto pa se je uvrstilo na tretje mesto z 11,5 °C.
V Celju in Novem mestu je bila temperatura druga najvišja od začetka meritev. Vsi dnevi prve tretjine novembra so bili nadpovprečno topli, le ponekod, na primer v Ljubljani in Novem mestu, se je temperatura zraka le za kak dan v prvih dneh dekade spustila pod dolgoletno povprečje.
Povprečna temperatura prve tretjine novembra je močno presegla dolgoletno povprečje, najmanjši odklon je bil v visokogorju, največji pa na Koroškem in v delu Štajerske. V večjem delu države je sonce sijalo manj časa kot običajno. Le na severovzhodu so dolgoletno povprečje presegli za več kot četrtino.
Odpadanje listja
Ponekod še vedno slepijo mavrične barve jesenskega listja, ki ga je marsikje že odpihnil veter ali odtrgal dež. Običajno zaporedje, sončnih, toplih dni in hladnih, a ne premrzlih noči privede do najlepših barv. V takih dneh se v listih kopiči veliko sladkorjev. Jesensko spreminjanje barv je povezano z razgradnjo in skladiščenjem snovi, preden odpadejo.
Lahko bi rekli tudi, da celice na mestu, kjer se bo list ločil od drevesa, oplutenijo, ko v njem ni več uporabnih snovi.
Na meji med listnim pecljem in vejo začnejo v svoje stene nalagati vodoodporno in neprepustno snov suberin, nato pa odmrejo in tako prekinejo izmenjavo snovi.
Po nalaganju suberina vsebina celice odmre, tako da je prostor znotraj celične stene prazen in napolnjen z zrakom. Na primer, debele sloje, ki imajo samo tanko celično steno, prepojeno s suberinom, lahko najdemo v lubju hrasta plutovca (to tkivo se imenuje pluta), iz katerega izdelujemo plutovinaste zamaške.
S tanko plastjo plute (debelo nekaj celičnih plasti) je prekrit tudi gomolj krompirja – to plast po domače imenujemo krompirjev olupek. Drevo s posebnimi izrastki iz živih celic zamaši velike traheje v ksilemu (cevčice za transport vode od korenin do listov, kjer poteka fotosinteza), da ne nastanejo rane, v plasti celic na mestu ločitve lista od drevesa pa se osrednje lamele, s katerimi so celice zlepljene med seboj, razgradijo.
Ko to vezivo popusti, list odpade, na mestu pritrditve pa ostane zaprta brazgotina. Če bi ostala rana, bi skoznjo lahko v notranja tkiva prodrle škodljive bakterije in glive.
Vir organske snovi
Glavna organska sestavina odvrženega rjavega lista je celuloza v celičnih stenah. V listih lahko ostane tudi nekaj barvil in drugih snovi. Nekateri vsebujejo precej taninov, ki so rjavkaste barve. Opad pod drevesom začnejo predelovati razkrojevalci.
V odvrženih rjavih listih je glavna organska sestavina celičnih sten celuloza ter tudi tanin, ki jim daje rjavo barvo. Seveda pa se s tem tok snovi in kroženja ne konča.
Odpadno listje se razgradi in tla obogati s hranili, ki jih rastline po koreninskem sistemu ponovno vsrkajo. Je vir organske mase, ki se bo vključila v naravno kroženje snovi.
Glive, žuželke, bakterije in mikroorganizmi pretvorijo listni opad v humus, s katerim so hranila znova na razpolago rastlinskemu svetu. Opad je hkrati dober toplotni izolator
22. november 1988
Ponekod je bila izmerjena najnižja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih. Na Blagušu v Slovenskih goricah se je ohladilo do –21,5 °C, v Ratečah je termometer pokazal –19,2 °C, na Pragerskem –19,0 °C, v Dobličah pri Črnomlju –18,0 °C, v Radljah ob Dravi –17,8 °C, na Vojskem nad Idrijo –14,5 °C in v Sevnem nad Litijo –11,1 °C.
Napoved
Začetek tedna je še postregel z deževnimi nočmi. Danes se bo delno zjasnilo, po nižinah bo ponekod zjutraj nastala megla. Čez dan bo delno jasno. V četrtek bo večinoma sončno. Zjutraj in dopoldne bosta marsikje po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Obeti za 19. do 24. november
Sredi tedna bo nad osrednjim delom Evrope nastalo območje visokega zračnega tlaka, ki bo predvidoma vztrajalo vse do konca tedna. Od srede do ponedeljka bo prevladovalo suho in stabilno vreme. Na Primorskem bo sončno, drugod po nižinah pa bo vse več megle ali nizke oblačnosti. Nekoliko hladneje bo, a še vedno razmeroma toplo za ta letni čas.
