Na Bledu zaigrale 404 harmonike

Nekaj pred poldnevom so se 404 harmonike obrnile proti najznamenitejšemu slovenskemu otočku. Ko se je poleg preostalih dveh navpik postavil še najhitrejši, sekundni kazalec, so vse na Bledu zbrane ubrale znamenito Avsenikovo vižo Otoček sredi jezera. »Ideja, da bi na Bledu organizirali takšno srečanje harmonikarjev, je že nekaj časa zorela v moji glavi. Zdaj smo jo prvič uresničili in moram reči, da smo z odzivom zelo zadovoljni. Navdušeni so bili tako harmonikarji kot tudi turisti in domačini, zato prihodnje leto, in to v še obsežnejši obliki, dogodek ponovimo,« je obljubil blejski podžupan Toni Mežan, ki je v nedeljo zakuhal prve Harmonike ob Blejskem jezeru. Nič ne de, če so organizatorji dogodka (občina Bled v sodelovanju s Turizmom Bled in ansamblom Slovenski pozdravi ter ob pomoči podjetij Aktivni oddih in Antolin team) pričakovali tisoč harmonik; čeprav se jih je zbralo precej manj, so te donele s takšnim žarom, kot bi jih bilo tisoč in več!

Tudi iz Avstrije in Nemčije

Ne samo iz Slovenije, tudi iz Avstrije in Nemčije so prišli rojaki s slovenskimi koreninami, ki obvladajo igranje harmonike. Nekateri so bili oblečeni v narodne noše, drugi so si nadeli zgolj klobuk gorenjske noše, tretji so se oblekli v divje srajce z živalskim potiskom ali pa so v niz harmonik, raztegnjenih od igralnice do Vile Prešeren, stopili čisto vsakdanje oblečeni. Najstarejši, ki se je pridružil v harmonikarskem zborčku, zbranem z vseh vetrov, je bil 86-letni Albin Valant iz Bodešič blizu Bleda, dolge poti do obrežja pa ni imel tudi najmlajši, petletni Žan Papler iz Gorij.

Med tistimi, ki so do Bleda potovali najdlje, je bil v narodno nošo oblečeni in široko nasmejani Jože Erjavec: »Približno 600 kilometrov smo potovali iz Wangena v Nemčiji, da bi danes prišli na edinstveno srečanje harmonikarjev. V Nemčiji živim že 40 let, harmoniko igram skoraj pol stoletja. Igranja sem se kot deček učil na Jesenicah, pri domačinu, ki je harmoniko poučeval in ta inštrument seveda zelo dobro obvladal,« je povedal zdomec, ki se je srečanja udeležil skupaj s hčerko Anjo. Oče in hči sta bila, oba oblečena v narodne noše, prava paša za ljubiteljske fotografe, tako da je eden od turistov njuno usklajeno podobo, kajpak z obveznim otočkom v ozadju, vestno beležil s prenosnim računalnikom in pametnim telefonom hkrati.

Tik preden se je začelo odštevanje do trenutka, ko je iz več kot štiristo mehov začela doneti Avsenikova melodija, je šestletni Luka Planinšek iz Dobrave blizu Bleda z majceno pomočjo očka Lojza dejal: »Saj ne igram dolgo, šele približno štiri mesece. Z očkom sem danes tukaj, on pa je začel harmoniko igrati pred nekaj leti.«

Dolenjke raztegnile meh

Precej punc z nepogrešljivim inštrumentom narodno-zabavnih ansamblov v rokah je bilo to opoldne na Bledu. Deklice so bile tudi v mladi druščini, ki je v gorenjski turistični biser prišla iz Dobruške vasi blizu Škocjana. »Pet nas je prišlo iz naše vasi. Danes je tukaj zelo zanimivo, lepo je sodelovati na takšnem dogodku,« je povedala osemletna Špela Prešern, ki se je učenja igranja harmonike lotila lani. Med največjimi skupinami, ki so prišle na premierno blejsko srečanje harmonik, je bilo sežansko Društvo kraška harmonika; preigravanju melodije, namenjene čudovitemu gorenjskemu otočku, se je pridružilo 27 harmonik.

Točno opoldne so se naši sogovorniki in tudi vsi preostali, ki so na Bled pripotovali s harmonikami v kovčkih, za nekaj minut obrnili k otočku. Ponekod bolj, drugod kanček manj ubrano je zadonel Otoček sredi jezera. Melodija je ob bliskanju številnih fotoaparatov minila, kot bi trenil, a k sreči so se takrat prsti številnik harmonikarjev šele ogreli. Potem so se spontano obrnili drug k drugemu, ob obrežju so začele nastajati skupin(ic)e naključnih glasbenikov, ki so iz mehov še dolgo vabili znane, kajpak predvsem Avsenikove viže.

In kaj o svojevrstnem poklonu narodno-zabavni glasbi, ki se je konec tedna zgodil na Bledu, meni legendarni Slavko Avsenik? »Kaj takega mi ogromno pomeni. Melodija je nastala že dolgo tega, napisal sem jo pred približno petdesetimi leti. O naslovu skladbe sploh nisem premišljeval, ta naslov je napisala kar narava sama. Edino na Bledu lahko vidiš nekaj tako enkratnega,« je za Slovenske novice včeraj dejal Slavko Avsenik in pojasnil, da se v Begunjah na Gorenjskem že pripravljajo na veliki festival, ki bo konec avgusta posvečen 60-letnici glasbe, ki sta jo zanetila brata Slavko in Vilko Avsenik.