Ko zvedavi turist stopi na piranski Tartinijev trg, ki je s svojo arhitekturo eden najlepših pri nas, mu navdušen pogled mimo številnih teras gostinskih lokalov z mediteransko lenobnimi, a radoživimi gosti bega z enega slikovitega pročelja okoliških stavb na drugo. Tam so beneška gotska Benečanka, cerkev sv. Petra, občinska palača, mestna galerija, Tartinijev spomenik in, ne nazadnje, prizor obogati impozantna katedrala sv. Jurija, ki bdi nad trgom in mestom. V pestrosti pogleda izletnik skoraj ne opazi dveh večjih in spoštljivo starih kamnitih stebrov, ki sta zdaj podstavek za drogove za zastave in ki tam na robu trga blizu mandrača veličastno krasita vhod na Tartinijev trg z morske strani. Preden korak človeka zanese tja proti sredini trga in nato po skrivnostno čarobnih piranskih ulicah, iz katerih veje nešteto zgodb, se je vsekakor vredno ustaviti in sprehoditi okoli njiju ter si podrobneje ogledati vanju vklesane grbe, napise, podobi beneškega leva in zaščitnika mesta sv. Jurija ter tudi dolžinske mere, ki so jih nekoč uporabljali Pirančani in so bile tam vsem na razpolago.
Nazadnje zamenjana leta 1984
Kamnita stebra sta bila izdelana davnega leta 1466, tako da najrazličnejše zastave na lesenih visokih drogovih skozi pestro zgodovino mesta nad njima plapolajo že skoraj spoštljivih 550 let. Zob časa še zlasti lesenima drogovoma seveda ne prizanaša in ju vsakih nekaj deset let zamenjajo. Nazadnje so ju leta 1984, a so sonce, burja in dež naredili svoje, tako da so ju junija letos tudi zaradi varnostnih razlogov odstranili iz kamnitih podstavkov in dali delati nova. Ob piranskem občinskem prazniku so ju na tradicionalen način postavili na svoje mesto in župan Peter Bossman ter podžupanja Meira Hot sta lahko ob navdušenju Pirančanov slovesno dvignila zastavi. Kar tono težka drogova je na trg s konjsko vprego pripeljalo sedem furmanov iz Konjeniškega društva sv. Štefan iz Vipavske doline, nato pa ju je enajst krepkih možakarjev iz društva Trma iz Zadloga pri Črnem Vrhu z obilo spretnosti dvignilo ter ročno namestilo. Glede na njuno dolžino to ni bil mačji kašelj. Delo bi sicer lahko opravili z avtomobilskim dvigalom, a so se v Piranu odločili, da se zadeve lotijo na bolj starodaven način, kot se za drogova in za to mesto spodobi.
Iz avstrijskega macesna
Dogodek je ob občinskem prazniku, nastopu skupine Špičikuc in pogostitvi za vse, tudi radovedneže, prerasel v veselo piransko fešto, ob kateri se je še zlasti po dvigu zastav oddahnil Slobodan Simič - Sime iz piranskega Mediteranuma, ki je prevzel skrb za zahtevno izdelavo in namestitev veličastnih drogov. Tako pravi: »Drogova smo naredili v Rušah in so iz v Avstriji kakovostno lepljenega macesna, pri izdelavi pa so upoštevana natančna navodila zavoda za varstvo kulturne dediščine, tako da sta kar se da podobna nekdanjima originaloma.« Temeljito so se lotili tudi obnove kamnitih podstavkov in njunih kovanih delov, to je s svojo ekipo opravil restavrator Aleks Batista iz podjetja Crma iz Ilirske Bistrice. Očistili so ju in s posebno apneno maso, ki sčasoma postane kot kamen, popravili poškodbe.
