Na 50 krav najmanj 10.000 evrov davka

LJUBLJANA – Znanec kmet mi je oni dan potožil, da bi moral za vsa dovoljenja, ki jih potrebuje za gradnjo srednje velikega svinjskega hleva, male predelovalnice in pakirnice mesa na svoji zemlji (!) plačati 50.000 evrov, preden bi zasadil prvo lopato. Vinogradniki na hektar vinograda po mnenju oblasti zaslužijo tudi po 5000 evrov, povprečno slovenski vinarji liter vina zlahka prodajo za 2,5 evra.

Lastna cena kisanega zelja v Sloveniji je okoli 40 centov, na Poljskem ga lahko kupite za 12 centov.

Obdavčiti hleve, kozolce, svinjake ...

Prvi navedek govori o dragi državi, drugi o nespametnem in potem tudi zavrženem predlogu povišanja katastrskega dohodka za kmete, kjer si je administracija preprosto zamislila, da kmetje zlahka prodajo vino za 2,5 evra. V resnici boste nekje na Dolenjskem, v Beli krajini ali na Štajerskem plačali manj kot evro za liter. Tretja domena govori o dejanskem stanju, neprizanesljivi stiski kmetov, ki zjutraj sedejo na traktor, ne da bi vedeli, ali bodo tisto, kar bo morda zraslo, lahko sploh prodali.

No, in tu je še četrti predlog slovenske administracije, ki bi skozi nov davek na nepremičnine obdavčila tudi kmečke hiše, štale, svinjake, kozolce in kleti, kurnike in drvarnice, ne glede na to, da so to kmetova osnovna sredstva, brez katerih ne more opraviti svojega dela.

Po prvih izračunih, ki so jih naredili na kmetijsko-gozdarski zbornici, naj bi po novem povprečno velika slovenska kmetija z dobrimi šestimi hektari zemlje, starim kozolcem in gospodarskim poslopjem za hrambo pridelka, kjer je povprečna starost gospodarja 60 let, ki vozi povprečno 22 let star traktor, ob novem davku na nepremičnine po stopnji 0,5 odstotka plačala več kot 1000 evrov davka na leto. K temu moramo prišteti še zazidljiva zemljišča, ki bi bila obdavčena po višji, 1,5-odstotni stopnji. Če ima kmet denimo 2000 kvadratnih metrov zazidljivega zemljišča, bo ob ceni 70 evrov za kvadratni meter plačal še dodatnih 2100 evrov na leto, se pravi skupno kar 3100 evrov davka na hlev, hišo, razpadajoči kozolec in klet.

Začetek razprodaje zemlje?

»Slovenskega podeželja ne moremo enačiti s podjetniškim konceptom kmetijstva Nizozemske. Zaradi specifike, se pravi tradicije, majhnosti, razdrobljenosti itd., ga preprosto ne moremo obravnavati kot tržni subjekt. Slovensko kmetijstvo je v resnici način življenja na podeželju, bolj ohranjanje krajine, kulture,« pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač. Slovenska kmetija torej ni posel, v resnici ni nikoli bila in nikoli ne bo. Pa naj bo za slovenske razmere še tako velika!

Kmet z Gorenjskega nam je pojasnil: »Če imate kmetijo s 50 molznimi kravami z laktacijo 8000 litrov mleka na leto, imate pri ceni mleka 30 centov v najboljšem primeru 120.000 evrov prometa. Za ta promet morate imeti v hlevu 100 krav, v skladu s pravilom glav velike živine (GVŽ) na hektar morate imeti najmanj 40 hektarov zemlje, kar pomeni, da so vam kmetijo ocenili na 2,000.000 evrov, kar pomeni, da boste plačali najmanj 10.000 evrov davka na štalo, svinjak, silos, garaže. Polnih 10 odstotkov!« Dodajmo, da je pridelava mleka v Sloveniji edina kolikor toliko urejena kmetijska panoga, medtem ko so zelenjavarji in svinjerejci še v precej slabšem položaju, saj nimajo urejene mreže rednega odkupa, hkrati pa so politično popolnoma nemočni.

Po zadnjih podatkih pridelamo pičlih 35 odstotkov hrane za lastne potrebe. In omenili smo primer za slovenske razmere velike kmetije. Kaj bodo v primeru davka naredili mali kmetje? Je to začetek razprodaje slovenske zemlje?