SEJA

MVK o usodi Janeza Janše, bo ostal poslanec?

Objavljeno 08. avgust 2014 12.10 | Posodobljeno 08. avgust 2014 15.39 | Piše: P. J.

Zakonodajno-pravna služba je podala mnenje, da bi bil odvzem mandata Janezu Janši lahko ustavno sporen. MVK bo zato poslancem predlagal, naj glasujejo o Janši.

LJUBLJANA – Ob 10. uri se je začela prva nujna seja mandatno-volilne komisije, na kateri poslanci razpravljajo tudi o odvzemu mandata poslancu Janezu Janši. Na seji so prisotni tudi poslanci, ki niso člani MVK. Na seji lahko poslanci razpravljajo, glasovati pa ne morejo. Predsednik MVK je na sejo povabil tudi predstavnike zakonodajno-pravne službe državnega zbora.

Oblikovali bodo posebno skupino

Po treh urah in pol so člani MVK glasovali o predlogu poslanca Matjaža Hanžka, ki je predlagal, da se danes odloča o mandatu Janeza Janša. 14 poslancev je glasovalo proti, en poslanec pa za. Poslanci so v nadaljevanju sprejeli, da poslanske skupine v najkrajšem mogočem času v posebno komisijo imenujejo pravnega strokovnjaka, kjer bodo skupaj s službo državnega zbora še enkrat pripravili pravno mnenje.

Predlog: mandat naj Janši ostane

Prvoten predlog predsednika MVK Mitja Horvat (SMC) ni bil sprejet. Ta je predlagal, da MVK predlaga državnemu zboru, naj Janezu Janši ne preneha mandat. Če sklep v državnem zboru ne bo sprejet, velja, da je Janši prenehal mandat. Horvat je dejal, da je treba sprejeti sklepe v zvezi s tem vprašanjem.

Zakonodajno-pravno službo je na seji MVK predstavlja Božo Strle, ki je predstavil bistvene poudarke mnenja. »Vsak poseg v odvzem mandata je poseg v aktivno in pasivno volilno pravico, za katerega pa presojamo, da ne izpolnjuje tega strogega kriterija sorazmernosti.« Pravi, da gre v tem primeru za pomanjkanje določbe, ki bi določala neizvoljivost. Opirali so se tudi na judikaturo Evropskega sodišča za človekove pravice. Strle je izpostavil, da ta dikcija velja le za tiste poslance, ko pravnomočna obsodba nastane v času, ko že opravljajo funkcijo.

S tem pravnim problemom so se ukvarjali že pred volitvami

»Naša presoja je bila popolnoma samostojna. Nobenih nečistih misli ni bilo. S tem smo se ukvarjali že globoko pred volitvami, saj smo vedeli, da se to lahko zgodi. Vedeli smo, da je to pravni problem, ki ni lahek. Nismo z lahkoto pripravili tega mnenja,« je dejal Strle.

Združena levica je zaprosila za druga pravna mnenja. Matjaž Hanžek je dejal, da so jih druga pravna mnenja bolj prepričala. »Ne strinjamo se z mnenjem zakonodajno-pravne službe.« Hanžek je še dejal, da Janši delovno mesto omogoča enake pogoje za kršitve, zaradi katerih je bil obsojen.

Andrej Vizjak (SDS) je dejal, da je v državnem zboru zakonodajno-pravna služba tista avtoriteta, ki odloča o kočljivih zadevah. Ko gre za vprašanje, ali je odločitev ustavno sporna ali ne, je treba mnenje upoštevati. »Upoštevati je treba pravo. Mi ne živimo v sistemu, ko prava ne smemo upoštevati ali da bi si ga razlagali na svoj način, kot nam v nekem trenutku odgovarja. Mnenje strokovnega organa je tukaj zelo nesporno, gre v korist tega, da se mandata ne more vzeti. Ne bi si želel in ne bi si upal sprejeti odločitve, ko služba pravi, da je to lahko sporno in ni v skladu z zakonom. Kot poslanci nimamo moči nad zakonom. Moramo ravnati v skladu z zakonom.«

Julijana Bizjak Mlakar (Desus) je dejala, da dokončnega mnenja še niso dobili. Pravi, da gre za vprašanje politične higiene, saj gre za poslanca. Ne gre za političnega zapornika. Če obstaja trohica dvoma, mora o tem odločati sodišče. V tem primeru niso zadeve povsem čiste, manjka presoja z vidika ustavnih določb. Dejala je, da bi lahko Janša kot poslanec spet prišel do premierskega mesta in bi ponovil kaznivo dejanje.

Spor že na začetku: odločati ali ne?

Še zjutraj se ni vedelo, ali bodo poslanci o Janši sploh glasovali. Kot nam je uspelo izvedeti med prvimi, se poslanci niso odločili za umik točke z dnevnega reda, kot je to predlagala SDS.

V živo: oglejte si prenos seje (v sodelovanju z RTV Slovenija)

Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, ki je predlagal umik točke z dnevnega reda, je dejal, da v mnenju ZPS ni niti kančka dvoma o tem, da bi bil odvzem mandata zakonit. »V tem delu, ki zadeva udejanjenje pasivne volilne pravice, je mnenje nedvoumno. Mislim, da bi morali, če že razpravljamo najprej, razpravljati o tem, zakaj je bila poslancu kršena aktivna volilna pravica. Janši je bilo preprečeno, da bi volil v svojem volilnem okraju, čeprav je to voljo izrazil.« Pravi, da je bila Janši kršena tudi pasivna volilna pravica, saj mu niso bile omogočene ostale volilne komponente. »Preprečeno mu je bilo, da bi predstavljal sebe in tiste, ki jih kot predsednik predstavlja.« Tanko pravi, da bi bilo treba opraviti razpravo, kdo je odgovoren za to, da mu je bila kršena volilna pravica. Pravi, da nima nihče pristojnosti vzeti mandata poslancu.

Poslanec Združene levice Matjaž Hanžek je dejal, da nasprotujejo umiku točke z dnevnega reda. »Takoj na začetku je treba povrniti ugled temu državnemu zboru.« Pravi, da je treba že na začetku vse razčistiti. »To, da je po nedolžnem zaprt, pravi vsak zapornik.«

Bizjak Mlakarjeva iz Desusa je dejala, da tudi Desus nasprotuje umiku točke z dnevnega reda. Za ohranitev točke na dnevnem redu so bili tudi poslanci SMC. Za umik točke z dnevnega reda je bil en poslanec, 13 pa jih je bilo proti.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin je že včeraj dejal, da bo poslanska skupina NSi upoštevala pravno mnenje.

image
Izidi glasovanja o tem, ali naj točka dnevnega reda o Janši ostane ali ne.

Deli s prijatelji