Muzikant Rudi v penziji ne počiva

Ljudje, če jih vprašamo, po 40 letih službe večinoma rečejo, še malo pa bo končno penzija. Kar je razumljivo. Štirideset let je, navsezadnje, le štirideset. Tudi Mariborčan Rudi Šantl je razmišljal podobno. Nekaj zadnjih let pred upokojitvijo je tudi on večkrat rekel, da se je veseli. Potem pa se je zgodilo prav nasprotno, kot z večino upokojencev – časa mu kronično primanjkuje in pravi, da si želi še enkrat toliko let …

Od 1974., ko se je začela njegova pot v svet petja, melodij in not, je preteklo že precej vode. Muzikant, kot najraje sliši, da mu rečejo, je tako rekoč uradno postal v znani in priljubljeni oddaji Pokaži, kaj znaš. Takrat tega, da bo muzika njegov kruh, še ni vedel, a bil je odločen, da bo pomemben del njegovega življenja. Izbral je študij glasbe in postal najprej zborist, nato pa solist v SNG Maribor. Mnoge je presenetil, ko je kmalu zapustil operne vrste in se z ansamblom Krček na slepo podal na turnejo po Nemčiji. Čez tri leta se je vrnil (tudi) v operne vrste, njegova kariera pa je odtlej potekala na opernih deskah ter v narodno-zabavni in zabavni glasbi. Brez težav je prepeval vse tri zvrsti in tako sta bila, kot se reče, volk sit in koza cela. Leta 1980 je z Ansamblom Vikija Ašiča prvič nastopil na ptujskem festivalu. Za polko S harmoniko po svetu so člani zasedbe prejeli prvo nagrado, kar jim je dalo pogum in voljo za nadaljnje delo.

Štajerski posebneži

Leta 1985 se je pridružil fantom iz ansambla Štajerskih sedem in še v isti sezoni so na narečnem festivalu v Mariboru zmagali s skladbo Mi, Štajerci, na ptujskem pa bili nagrajeni za Rudijevo polko Naj pesem zazveni. Poleg tega da so imeli številne nastope doma, so obredli dobršen del sveta ter redno osvajali nagrade na festivalih in izborih. Bili so eden najbolj znanih, priljubljenih in tudi delavnih ansamblov tistega časa.

Pri tem je zanimivo, da so želi uspehe tako v narodno-zabavni kot zabavni glasbi, zasluge za to je imel seveda njihov raznovrstni pevec.

Kljub uspehom so se po 16 letih poti članov Štajerskih sedem nepričakovano ločile in Rudi Šantl je stopil na solistično pot. »Zaradi glasbe sem srečal nešteto ljudi in videl veliko krajev, ki jih sicer ne bi. Nedvomno lahko rečem, da je glasba obogatila moje življenje, in vesel sem, da sem z njo tudi drugim prinašal radost ter dobro voljo, saj je univerzalni jezik, ki povezuje ljudi povsod in ne pozna meja,« pravi.

Dvakrat je prečesal Avstralijo, osemkrat Kanado, bil je v Ameriki, Argentini, celo na Japonskem. Prepeval je s Heleno Blagne, Alfijem Nipičem, Terezo Kesovija, Vinkom Cocejem in številnimi drugimi doma in na tujem. V 40-letni karieri se je preizkusil tudi kot avtor skladb in besedil, po naključju jih je prav 40. Čeprav je glasba njegovo življenje, pa je do glasbene scene zelo kritičen. »Včasih so bile razmere neprimerljivo strožje in selekcija je bila neusmiljena. Moral si imeti glas, znati skladati, pisati besedila. Tega ni mogel početi kar vsakdo. V tujini imajo drugačen odnos do pevcev in glasbe. Televizijski nastopi, denimo, so plačani, a tudi možnosti zanje so večje. Na nekaterih naših televizijah pa se tako rekoč ponavljajo eni in isti, odvisno od dogovorov, zvez, poznanstev in podobnih stvari,« se priduša 62-letni pevec.

Ženska komanda

Čeprav je bil veliko na (službeni) poti, si je ustvaril družino. »Ni bilo lahko, a res sem vesel, da mi je kljub naravi mojega dela uspevalo zasebnost usklajevati s službo. Ko sem bil zdoma, je bila glava družine žena Zdenka, s katero imava hčerki Mojco in Petro. Če ne bi imela razumevanja za moj poklic, ne bi šlo. Če živiš od glasbe in želiš družino ali partnersko zvezo, moraš najti pravega partnerja. Veliko si odsoten, vikendi so drugačni kot pri večini družin, med gostovanji v tujini sem bil zdoma tudi po več tednov ali mesecev. Vesel sem in cenim, da mi je bila dana ta sreča, čeprav na pevski poti nisem imel nepremostljivih preprek. Seveda bi bilo lahko povsem drugače,« priznava.

Rudi je tudi že dedek vnukinjama,15-letni Sarini in Lini, ki bo letos upihnila prvo svečko. Zanimivo pa je, da kljub podedovanemu talentu po njegovih stopinjah ni šla nobena od hčera in niti starejša vnukinja ne kaže, da bi se odločila za to. A ni razočaran: »Vsakdo si mora sam izbrati pot, po kateri bo šel v življenju, in tako je tudi edino prav. Sicer pa nikoli ne reci nikoli, morda pa se katera od njiju le poda v svet glasbe.«

Živi zelo dejavno. Rad gre na plavanje, s prijatelji jo pogosto mahnejo na Pohorje ali tečejo, veliko se sprehaja s psičko Lolo. In glasba? »Pripravljam novo zgoščenko in se še vedno veselim, kot bi bila prva. To je pri delu, tudi glasbenem, nadvse pomembno. Dokler delaš z veseljem in srcem, s tem prinašaš tudi kaj lepega. Peti nameravam še naprej, dokler me bodo ljudje radi poslušali. Zadnje čase me, glede na odrsko obletnico, marsikdo vpraša, kaj bi bil, če bi se še enkrat rodil ali imel možnost znova izbrati. Glasbenik, seveda. Kaj pa drugega?«

Ob okrogli obletnici delovanja je z ansamblom Krček posnel plošči. Narodno-zabavno in zabavno, tako v slovenskem kot nemškem jeziku. Končuje tudi solistični projekt, ki bo tudi izšel na dveh zgoščenkah.