Muzej torbic išče nov dom

Pred slabim letom odprt muzej torbic je v Portorožu obiskalo komaj 3000 ljudi, zato so ga nedavno zaprli. »Očitno gostje prihajajo sem predvsem zaradi morja, na sprostitev, zabavo, sladoled, tortico, kavico, zlasti Italijani gredo radi tudi v igralnico. Muzeji in druge lokalne znamenitosti jih v Portorožu bolj malo zanimajo,« pravi Slobodan Simič - Sime, skrbnik portoroškega muzeja torbic, ki je želel slediti edinemu tovrstnemu muzeju v Evropi, v Amsterdamu, ki je s 5000 eksponati od 15. stoletja tudi največji na svetu, a pri nas očitno ni šlo.

Portoroški turistični delavci so muzej ob odprtju sprejeli kot dobrodošlo atrakcijo, ki je tesno povezana s turistično zgodovino kraja. Portorož je namreč dobro stoletje znan kot zdraviliški kraj. Sem so si prihajali nabirat moči aristokrati, oficirji, tovarnarji, veletrgovci in drugi dobro preskrbljeni. Gospodje so hodili na terapije s solnim blatom, slanico in še čim, njihove žene pa so se medtem družile na sprehodih, klepetih in različnih prireditvah ter so se ob tem trudile, da so bile kar se da modno urejene. Nepogrešljiv in nadvse opazen del pri tem so bile seveda damske torbice, ki jih je Simič v okviru piranskega Zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum okoli tri desetletja zbiral. Nabralo se jih je več kot 500 in v Mediteranumu so se odločili za muzej, podobno kot so se za piranski Muzej polžev in školjk.

»Zbirka je skupaj s panoji, napisi in sodobno avdio- ter videoopremo zdaj deponirana. Zdi se nam dragocena, zato zanjo iščemo novo lokacijo oziroma partnersko sodelovanje z nekom, ki ima ustrezne prostore. Morda v Ljubljani, kjer ljudje raje zahajajo v manjše muzeje in galerije. Med drugim pogledujemo tudi v Zagreb, a bi želeli, da zbirka ostane v Sloveniji,« pravi Simič.