Muta še zdaleč ni mutasta

Muta je naselje v Dravski dolini, ki mu je dala ime nekdanja mitnica ob deželni meji med Koroško in Štajersko (Maut). Obsega dva dela: staro naselje Spodnja Muta in po nastanku mlajšo Zgornjo Muto. Zgodovinske korenine kraja segajo daleč v 12. stoletje. Kot trg je v virih prvič omenjena leta 1299, 1341. pa že kot mesto. Muta je znana po železarstvu, ki je dajalo kruh dobršnemu delu prebivalstva od druge polovice 16. stoletja. Železarstvo oziroma kovaštvo daje tudi danes Muti značilen pečat. Fužinarstvo se je lahko razvilo, ker so imeli na voljo les, rudo in bogato vodno silo potoka Bistrice. Nadgradnja nekdanjih obratov in proizvodnih programov je današnja Kovačija Štruc.

Nad Muto so še razvaline nekdanjega gradu, kamor vas vodi tudi gozdna učna pot. Na Zgornji Muti je najmarkantnejša stavba župnijska gotska cerkev sv. Marjete, ki se prvič omenja kot kapela leta 1349, od 1460. do 1465. pa kot župna cerkev. Od nekdanje cerkve se je ohranila glavna ladja. Leta 1689 so ji prizidali stranski ladji, prezbiterij z zakristijo in oratorijem ter povišali zvonik in ga pokrili s čebulasto streho. Baročna oprema je iz 17. stoletja. V zunanjo cerkveno fasado je vgrajenih več nagrobnikov, najstarejši med njimi je iz 1595.

Na Glavnem trgu je ogleda vreden muzej kovaštva in livarstva. Deluje od leta 1973. Najdemo ga v pritličnih prostorih stavbe občine Muta, na Glavnem trgu 17, v nekdanji graščini Kienhofen, ki jo je v začetku 16. stoletja dal zgraditi Žiga Dietrichstein. Leta 1899 jo je kupila Družba sv. Cirila in Metoda in leto pozneje v njej odprla šolo.

V muzeju je razstavljenih 650 predmetov. Prav vsi in preostalo gradivo, zbrano predvsem na območju občine Muta, so razvrščeni v štiri zbirke: v kovaško-livarsko, zbirko etnoloških predmetov, gasilsko in kulturnozgodovinsko.

Na Zgornji Muti je še vedno vodni stolp z letnico 1931, ki nič več ne služi prvotnemu namenu, a spominja na čase, ko so mesta skrbela za redno vodno oskrbo.

Z vodo je po svoje povezana ekološka kapelica, zgrajena 1997. Posvečena je sv. Frančišku Asiškemu, in sicer zato, da varuje ter opozarja ljudi na jez Golica/Koralpe, zgrajen na drugi strani državne meje v Avstriji. Kapela služi kot simbol in opozarja na nevarnost, ki preti dolini Bistriškega jarka zaradi poplavnega vala vode, zajete za jezom, ki bi poplavil dolino, če bi jez popustil. Ob kapeli je čez Bistrico speljan most, prek katerega pridete do Sedelnikovega slapa. Od tu lahko po označeni planinski poti po uri in pol hoje prispete do Sv. Jerneja.

Pot vas kar sama pripelje na Spodnjo Muto, kjer boste najprej uzrli pravi kulturnozgodovinski bombonček – podružnično cerkev sv. Janeza Krstnika v obliki rotunde. V Sloveniji so menda samo tri. Stoji ob izlivu Bistrice v Dravo, pozornost mimoidočega pa pritegne z okroglo ladjo in lepo skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški in Štajerski naj bi jo leta 1052 posvetil papež Leon IX.

Okolica Mute ponuja vrsto odličnih izletov in različne oblike rekreacije, že ob Dravi na Spodnji Muti. Okoliški zaselki in gozdovi vas vabijo, da jih spoznate. Prav tako prijazne ljudi. Da bi naše kraje bolje spoznali, mora skrbeti tudi država. A ne tako, da ob cesti ne dovoli informacijskih tabel.

Iz Avstrije pridejo čez mejo kolesarji, v Dravogradu jih pozdravi opozorilo, da skozi mesto ne morejo na kolesih. Kakor naj potem pripeljejo na Muto?