MED DRŽAVAMA

Mussomeli: Naši interesi v Sloveniji so nedvomno sebični

Objavljeno 21. november 2014 16.07 | Posodobljeno 21. november 2014 16.07 | Piše: Tjaša Lampret

Napovedano predavanje ameriškega veleposlanika v Sloveniji o ameriško-slovenskih odnosih je sprva izzvalo kar nekaj negodovanja, na koncu pa je bila dvorana polna.

LJUBLJANA – Kljub razburjenju, ki ga je izzvala napoved, da bo o slovensko-ameriških odnosih v obdobju med leti 2010–2014 predaval ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli, do sprememb pri izbiri govornika ni prišlo. Nasprotno: konferenčna dvorana v poslovni stavbi TR3 je bila polna, med prisotnimi je bilo slišati ocene, da je tako tudi zaradi razburjenja, ki ga je napovedano predavanje povzročilo v krogu ljudi, povezanimi s Slovenskim društvom za mednarodne odnose (SDMO), ki je predavanje organiziralo. 

Ameriško-slovenski odnosi ali kako je Slovenija preživela obdobje Mussomelija

Mussomeli, ki je najverjetneje v vlogi veleposlanika zadnjič govoril o odnosih med državama, je predavanje o bilateralnih odnosih med Slovenijo in ZDA v obdobju, ki hkrati sovpada z njegovim veleposlaniškim mandatom v Sloveniji, začel v prepoznavnem in sproščenem slogu, v katerem ni manjkalo humornih vložkov. »V tem obdobju je občasno prišlo do dogodkov, polnih drame, ki so včasih dajali vtis, da bilateralni odnosi med državama niso tako močni in odporni, kot smo vsi domnevali. A pretekli teden mi je to razložila ena od tesnejših prijateljic v Sloveniji. 'Joe', me je mirila, 'bilateralni odnosi z Ameriko imajo močan temelj in so trdni. Kako bi sicer drugače lahko sploh zdržali s teboj kot ameriškim veleposlanikom zadnja štiri leta?'«

Zavezništvo ne pomeni nujno enakega mišljenja

V resnejšem tonu je nato nadaljeval, da je pravi preizkus vsakega zrelega odnosa med narodi sposobnost ohranjanja pozornosti na povezovalnih in ne razdruževalnih točkah. Eden od temeljev, ki po Mussomelijevem mnenju združujejo Slovenijo in ZDA, je, da gre za demokratični in odprti državi. In obe sta še nepopolni, obe še delata napake: ZDA po dveh stoletjih, Slovenija pa po dveh desetletjih. Obe pa si, je nadaljeval, prizadevata za splošno dobro ljudi in ju ne vodi le ozek ekonomski interes. »Obema, če niste opazili, pri tem od časa do časa spodleti, kljub temo pa to ostaja skupni cilj.« Mussomeli je še izpostavil, da sta se obe državi kot članici zveze Nato zavezali najvišjim standardom demokratičnih vrednot in ekonomskih priložnosti za vse ljudi in obe sta te vrednote pripravljeni podpirati tudi drugod po svetu.

Partnerstvo pa nikakor ne pomeni, da morata strani o vseh vprašanjih deliti enako mišljenje. Ob tem se je Mussomeli znova zatekel k slikovitemu primeru iz vsakdanjega življenja: »Ali se možje in žene vedno strinjajo o najboljšem načinu vzgoje otrok? Ali se bratje in sestre vedno strinjajo, kateri program bodo gledali po televiziji? Se prijatelji vedno strinjajo, kje bodo preživeli dopust? Vedno so spori in nesoglasja, tudi med najboljšimi in najbližjimi prijatelji in zavezniki, a to ne pomeni, da so temeljne vrednote in cilji različni.«

ZDA z jasnim interesom v Sloveniji

Spregovoril je tudi o izjavah, zaradi katerih so nekateri veleposlaniku očitali nespoštljivost, izjave pa do so pustile madež na odnosu med državama. »Najprej bom absolutno jasen o ameriških interesih v Sloveniji. Brez dvoma, občutka krivde ali obžalovanja so naši interesi v Sloveniji nedvomno sebični. Sem ameriški veleposlanik in moja prva in glavna obveznost je, da spodbujam ameriške interese.« In kaj se skriva za ameriškim sebičnim interesom? Stabilna, odprta, uspešna, tolerantna in napredna Slovenija, je zatrdil veleposlanik. Take zaveznike v današnjem svetu Amerika namreč potrebuje, je dodal. 

Najbolj strastni zagovorniki privatizacije v Slovenije

Priznal je, da nobeno drugo veleposlaništvo ni tako silovito zagovarjalo nujnosti privatizacije v Sloveniji, kot jo je ameriško. Dodal je, da ameriška podjetja od slovenske privatizacije bistvenih finančnih koristi ne bodo imela, da pa so opazne posledice, ki jih ima 25 let državnega nadzora nad slovensko ekonomijo, ki je po nekaterih ocenah med 60 in 70 odstotki nadzoruje država. »Toliko državnega nadzora nad gospodarstvom lahko vidimo le na Kubi.« Dodal je, da se izjeme in dobro vodenje najdejo tudi v državnih podjetjih.

Glede obravnave ranljivih skupin in manjšin ZDA ne nameravajo pridigati Sloveniji, a vse družbene skupine zaslužijo pravično obravnavo in toleranten odnos. Tudi same ZDA se zavedajo, da niso vzor tolerance in raznolikosti, kar pa ne pomeni, da na problem izbrisanih, Romov ali istospolno usmerjenih ne bi smeli opozarjati, je še dodal Mussomeli. 

Nujnost sprave

Spregovoril je tudi o nujnosti sprave v Sloveniji. Ne bi smeli živeti v preteklosti, jo zanikati, ignorirati ali jo videti le v črno-beli različici. Lastna zgodovina je Američane naučila, da tak pristop ne prinese rešitve. 


Zaradi izbora govornika je po poročanju Dnevnika iz društva protestno izstopil nekdanji dopisnik in diplomat Anton Rupnik, čeprav njegovo ime še danes najdemo na strani omenjenega društva. Ameriškemu veleposlaniku zameri »vtikanje« v slovenska notranjepolitična vprašanja, pri katerih je po Rupnikovem mnenju prestopil za veleposlanike dovoljene meje v državi gostiteljici. Poleg tega pa si je po diplomatovem mnenju Mussomeli privoščil še žalitev slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Z izbiro govornika pa je nezadovoljen tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, ki se v prihodnje dogodkov v organizaciji SDMO ne želi udeleževati.

Predsednika SDMO Bojan Grobovšek je ob razburjenju dejal, naj vsakdo, ki ima kaj proti dogodku, na njem pove svoje mnenje.
 

 

Deli s prijatelji