LJUBLJANA – Medtem ko si lahko sin ljubljanskega župana privošči, da okoli prinese celotni pravni sistem in jo odnese brez plačila velikih dolgov, je zgodba malih ljudi, ki se bodejo z uradnimi institucijami, predvsem Mestno občino Ljubljana, povsem drugačna. Ljubljanska mestna občina tako že desetletja greni življenje 81-letni Ani Čuden, ki pravi, da je zaradi mestnih uradnikov, tudi sedanjega župana Zorana Jankovića, povsem na koncu z živci. Kot pravi, je razlog za njeno nezadovoljstvo nedelovanje pravne države oziroma goljufije ljudi, ki se povzpnejo na določen položaj. Če bi ji zdravje dopustilo, bi se tudi ta gospa odpravila na včerajšnje demonstracije, da bi izrazila nezadovoljstvo nad državnimi krajami, ki jih izvajajo državni uradniki in mestni veljaki.
Dedovanje zemlje
Kalvarija upokojenke Ane Čuden se je začela že leta 1974, ko je po očetu podedovala približno 3000 kvadratnih metrov zemlje za centrom Murgle v Ljubljani. »Potem pa so mi to zemljo ukradli,« pove razočarana upokojenka. Kot pojasnjuje, je leta 1981 brez njene vednosti takratna občina Vič-Rudnik zemljišče prodala gradbenemu podjetju Imos, še preden so jo vpisali v zemljiško knjigo. Postopek vpisa v zemljiško knjigo se je namreč zavlekel zaradi dolgotrajnega zapuščinskega postopka. »Jaz nisem iz Domžal, kjer živim, hodila nenehno sem, da bi videla, kaj se dogaja in da bi ustavila gradnjo. Da se tam nekaj gradi, je opazila šele moja mama, ki je šla enkrat mimo. Oni so začeli zidati brez naše vednosti. Ko sem šla na občino, so mi rekli, da mi dajo 2000 mark in naj jih imam v banki toliko časa, da bom zaslužila,« pojasnjuje jezna Ana, njena hčerka Vlasta pa to izjavo komentira: »Norca so se delali.«
Ko so na njeni zemlji za murgelskim centrom in za vrtcem zgradili kar 12 hiš, so jih začeli prodajati brez vpisa v zemljiško knjigo, samo s pogodbami podjetja Imos. »Vse to sem izvedela od pokojne matere in dobila odvetnika, ki pa ga je občina ignorirala. Poklicali so me in hoteli s prevaro dobiti, da bi jim prodala skoraj zastonj.« Ker se ni pustila, je izsilila od občine drugo, nadomestno zemljišče. Najprej so jo odpeljali do gostilne Babica na Dolgem mostu, kjer so ji hoteli dati neprimerno zemljišče. Ker ga ni želela vzeti, so ji po menjalni pogodbi ponudili parcelo v Dobravi, ki jo je na koncu sprejela, saj ji ni preostalo nič drugega.
Občinski pritisk
Tu njenega boja z občino še ni konec, temveč se je komaj začel. Nove zemlje namreč ni mogla vpisati v zemljiško knjigo. Hčerka Vlasta pojasnjuje zaplet: »V Dobravi nismo mogli nič graditi, ker takrat nismo imeli denarja. Potem se je pa kar naenkrat pojavil denacionalizacijski upravičenec. Čeprav so nas iz Upravne enote Ljubljana leta 1998 obvestili, da za to parcelo ni bila vložena zahteva za denacionalizacijo in da je ne bodo nikomur dali, jo je dobil nazaj gospod Černe. Moja mamica je tako ostala brez nadomestne zemlje in brez denarja. Prvič so pozidano zemljo ukradli leta 1981, zdaj pa so še enkrat isto naredili.« Kot da to ne bi bilo dovolj, so Ano po toliko letih vpisali v zemljiško knjigo kot lastnico parcele v Murglah, kjer pa so lastniki pravzaprav tisti, ki so kupili hiše, ne Ana, ki so ji zemljišče že zdavnaj vzeli. »Zdaj mestna občina hoče, da dam podpis, da se bodo vpisali v zemljiško knjigo. Vendar tega nočem, saj mi niso še nič plačali oz. dali kaj za zamenjavo.« Ker občina Ljubljana ni dosegla svojega, so se njeni uradniki poslužili trših prijemov, da bi zlomili upokojenko. »Mestna občina me toži, ker nočem dati podpisa. Od mene zahtevajo, naj jim to podedovano zemljišče odstopim zastonj.«
»Občina samo goljufa«
Medtem gospa Ana živi s hčerko v skromnem 53 m2 velikem stanovanju v starem domžalskem bloku in se preživlja s pokojnino po možu, ki znaša dobrih 600 evrov. Ko hčerka ni imela denarja za plačilo davka in je prosila za odlog plačila, so ji z davčne odgovorili, da so v njihovi družini bogati, saj so lastniki številnih hiš, garaž, bazenov, gospodarskih poslopij itd. Prav tako so za vse te objekte, ki stojijo na parceli v Murglah, že poslali davek tudi Ani Čuden. Zaradi tega je povsem ogorčena. Že desetletja se bojuje za svojo osnovno pravico, zdaj pa mora plačati za nekaj, kar sploh ni njeno. Prepričana je: »Občina samo goljufa. Moje mnenje je, da župan Zoran Janković ne bi smel kršiti mojih pravic s svojimi dejanji, ker menim, da je on kriv in podoben svojemu rojaku Slobodanu Miloševiću.« Njena hčerka dodaja: »Po ustavi naj bi bili vsi enaki. Morali bi napisati dve ustavi, eno za tiste na oblasti, eno pa za navadne državljane. Zdaj je namreč občina našuntala lastnike hiš v Murglah, da tožijo mojo mamico, ker ne da podpisa in se ne morejo vpisati v zemljiško knjigo. Ampak seveda ga ne da, če ni dobila plačila. Meni se mamica smili. Enkrat se ji bo še odpeljalo. Zato sem vas poklicala, da bodo vsi videli, kaj delajo.«
Pojasnilo občine
Mestna občina Ljubljana odgovarja: Z menjalno pogodbo sta si leta 1983 med seboj izmenjali zemljišča Občina Ljubljana Vič-Rudnik in Ana Antonija Čuden, in sicer Občina Ljubljana Vič-Rudnik je v zameno za zemljišča v Murglah Ani Antoniji Čuden prenesla v last parc. v k. o. Dobrova. Ob podpisu menjalne pogodbe ta ni bila zemljiškoknjižno izvedljiva, zemljišče je bilo oddano naprej Imosu za izgradnjo soseske Murgle. Ani Antoniji Čuden je bilo dodeljeno nadomestno zemljišče, ki pa ga prav tako ni zemljiškoknjižno prenesla na svoje ime. V postopku denacionalizacije je bilo to zemljišče (parc.št. 1930/14 k. o. Dobrova) vrnjeno prejšnjim lastnikom v last in posest. Tako je menjalna pogodba iz leta 1983 ostala v celoti zemljiškoknjižno nerealizirana, na zemljišču, ki je bilo preneseno v korist občine, pa so že bili zgrajeni in prodani objekti v korist vsakokratnega kupca. Ti pa na objektih, ki stojijo na tem spornem zemljišču, ne morejo urediti svojega zemljiškoknjižnega stanja. Zemljiškoknjižno stanje danes ne ustreza dejanskemu, saj je v zemljiški knjigi še vedno vpisana tožena stranka (Čuden Ana Dragica), in sicer do polovice. Tožeča stranka (MOL) je toženo stranko pozvala na izstavitev zemljiškoknjižne listine, vendar ta to odklanja. MOL toži Ano Dragico Čuden na ugotovitev obstoja lastninske pravice na prvotno enotni parc. št. 361/13 v izmeri 6009 m2 k. o. Trnovsko predmestje, v svojo korist, podredno pa v korist lastnikov posameznih stanovanjskih hiš. Ti lastniki so v postopek že priglasili stransko udeležbo. Tožena stranka je z nasprotno tožbo zahtevala razvezo menjalne pogodbe št. V-113/83 z dne 18. 05. 1983, s katero je občina Vič-Rudnik pridobila sporno zemljišče in ga nato oddala za gradnjo hiš, ki so jih nato kupili posamezni lastniki.
