Mučitelj živali bo predsednik rejcev?

KRŠKO – Pred jutrišnjim volilnim občnim zborom Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec (ZRP) se je med rejci teh hladnokrvnih konj vnela vroča vojna. Razlog spora in medsebojnih obtoževanj je predsedniški stolček, za katerega se potegujeta Mihael Urek in dosedanji predsednik Anton Simonišek. Ta je grdo zaznamovan zaradi mučenja živali, zaradi česar so ga pred časom obsodili na trimesečno zaporno kazen. Sosedovega psa, ki se je prišel ženit k njihovi psički, je namreč privezal na vlečno vrv in vlekel z avtom en kilometer, da je pes poginil, nato ga je odvrgel v grmovje. Njegovim privržencem se to ne zdi sporno, njegovi nasprotniki pa so prepričani, da na funkcijo ne more biti izvoljen nekdo, ki je huje kršil zakon o zaščiti živali in ki škodi ugledu združenja. Obračunavanja o predsedniškem kandidatu so naplavila vrsto očitkov o šikaniranju, častihlepju in pristranski obravnavi rejcev oziroma njihovih živali.

Moralno sporen

Skupina članov združenja, ki podpira kandidata Ureka, pred jutrišnjim volilnim občnim zborom, ki bo v Krškem, opozarja, da Simonišek ni primeren kandidat za predsednika združenja, saj je neetično, da bi nekdo, ki je bil zaradi mučenja živali obsojen, vodil organizacijo, ki se zavzema za zaščito in razvoj živali. Poleg tega trdijo, da je Simonišek kot predsednik žaljiv do članov, ki niso enakega mnenja kot on, in jih izloča drugega za drugim. Tisti, ki niso kompatibilni z njim, naj bi dobivali v oskrbo slabše žrebce. Ker so menda v strokovni komisiji za ocenjevanje konj Simoniškovi ljudje, naj bi dobivali njihovi žrebeta in žrebice ob sprejemu v rodovnik slabše ocene, je le nekaj očitkov skupine rejcev.

Bojan Goršič izpostavi primer ocenjevanja svojega žrebca ob licenciranju in kobile na testu delovne sposobnosti. »V obeh primerih sta bili moji živali ocenjeni slabše, kot bi si zaslužili,« poudarja.

Tudi Polona in Janez Novak iz Kočevske Reke, ki imata eno največjih čred posavcev v Sloveniji, sta nezadovoljna s Simoniškovim delom. »Naju in najine konje že od začetka zavirajo s tem, da so nam hoteli dati najslabšega žrebca, naslednjič mladega neizkušenega in brez potomcev, ko se še ni vedelo, kakšne potomce bo dajal, poleg tega pa je bil še šepav. Simoniškov cilj je, da bi škodoval naši čredi,« pravita Novakova.

Po njunem mnenju so tudi ocene žrebet ali razstavnih živali vnaprej dogovorjene in nerealne, nestrokovne in v škodo združenja, saj se živali ocenjujejo po lastnikih, namesto da bi delali strokovno. Po njunem mnenju Simonišek deluje v škodo društva, nestrokovno in le v svojo korist. »Kdor se mu upre, mu grozi, preostale hoče podkupiti tako in drugače,« zatrjujeta Novakova.

Minister
Dejan pa nič

O primernosti predsedniškega kandidata smo poizvedovali na veterinarski fakulteti, kjer je zaposlen strokovni vodja rejskega programa za posavskega konja Matjaž Mesarič. Rejci so ga na to funkcijo izvolili, ministrstvo za kmetijstvo pa potrdilo v začetku lanskega leta. Urekovi privrženci pravijo, da je bila prejšnja strokovna sodelavka odstavljena takoj, ko ni več delala po Simoniškovih navodilih. »Nisem član združenja in ne odločam v ničemer, razen v strokovnem delu,« je pojasnil Mesarič. Tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je direktni sogovornik ZRP, se »nikoli ne vpleta v organiziranost in kadrovsko urejanje nevladnih organizacij oz. drugih civilnih združenj ali iniciativ, tako da konkretnega primera ne moremo komentirati«.

Ko smo o moralno sporni kandidaturi poizvedovali na veterinarski fakulteti in ministrstvu, pa na Kostaku, kjer je Simonišek namesto zaporne kazni opravil 180 ur družbenokoristnega dela, urejal je okolico zaprtega odlagališča odpadkov v Spodnjem Starem gradu, so bili Simoniškovi ljudje o tem takoj seznanjeni. Nemudoma so se sešli upravni odbor, člani ocenjevalne komisije in strokovnega sveta, častno razsodišče ZRP in še nekateri ožji Simoniškovi sodelavci. Ti so prepričani, da je prav on edina prava izbira za predsednika konjerejskega združenja. Vodenje združenja je prevzel pred petimi leti, ko je nenadoma odstopil Peter Pangrčič.

Janez Nečemer je prepričan, da je za razdor v združenju kriv Bojan Goršič iz Kočevja, ki da s skupino somišljenikov bodočemu predsedniku Simonišku meče polena pod noge in želi sedež posavskega konja odpeljati v Kočevje. »Goršiču smo zaradi večnega nezadovoljstva in kritik ter motenja sej dali opomin pred izključitvijo,« je pojasnil predsednik častnega razsodišč Jože Pacek.

Nekateri člani menijo, da bi morali Goršiča izključiti, ker da razbija rejsko organizacijo in njene uspehe, do katerih so prišli z dolgoletnim dobrim in strokovnim delom. Tako oni kot strokovni vodja Mesarič zavračajo očitke o nestrokovnem ocenjevanju živali in o tem, da konje ocenjujejo po lastnikih. Menijo tudi, da Urek ne bi mogel dostojno voditi rejske organizacije, saj je bil nedavno predsednik krajevnega konjerejskega društva, pa je sam odstopil. Ivan Hotko, eden od ustanoviteljev združenja, pravi: »Tisti, ki so Ureka porinili v kandidaturo, so klešče, Urek pa železo, ki se bo hitro ohladilo.«

Podpora in anonimka

Simoniškovi privrženci vsi po vrsti zagotavljajo, da je on veliko naredil za razvoj konja pasme posavec, za njegovo prepoznavnost in razvoj, medtem ko naj bi Goršiča vodili osebni interesi. Čeprav je bil obsojen zaradi mučenja živali, se jim to ne zdi sporno, saj je kazen odslužil.

Zgovorna je anonimka, ki so jo v teh dneh dobili v svoj nabiralnik vsi člani združenja. V njej piše, naj se rejci pred občnim zborom zamislijo nad tem, kakšna oseba je Simonišek in komu dati podporo. »Če podpiramo Simoniška, podpiramo mučenje živali in s tem delujemo proti naravi društva,« piše v anonimki.

Simoniškovi pravijo, da anonimka prihaja iz Kočevja in da tisti, ki jo je napisal, nima obraza, da bi se podpisal. Dodajajo, naj pisec najprej pomete pred svojim pragom, ker naj bi bile tudi njegove živali deležne mučenja.

»Takrat, ko sem bil obsojen, ni nihče zahteval mojega odstopa,« zatrjuje Simonišek. »Če bi ga, bi odstopil, tako pa sem imel stoodstotno podporo rejcev,« dodaja.

Izvršni odbor združenja res ni dobil nobene zahteve po njegovem odstopu, je pa Društvo za zaščito konj in drugih živali Velenje pozvalo ministra za kmetijstvo, naj Simonišek odstopi. Predsednica društva Natalija Nedeljko še danes pravi enako: »Človek, ki je kakor koli mučil katero koli žival, ne more opravljati nobene javne funkcije, še manj biti predsednik tako prestižnega društva, kot je ZRP. S svojim dejanjem, za katero je bil tudi pravnomočno obsojen, je na združenje že tako vrgel slabo luč, zato vsekakor podpiramo rejce, ki tej kandidaturi nasprotujejo. Simonišek pa bi se že moral zavedati, da je s svojim dejanjem omadeževal tudi ime ZRP in zato za predsednika oz. za kakršno koli funkcijo v združenju sploh ne bi smel kandidirati.« Enakega mnenja so tudi v posavskem društvu za zaščito živali, prepričani, da je v združenju še kaj članov, ki nimajo takšnega madeža.

Vojna vročekrvnih rejcev hladnokrvnih konj se bo jutri preselila v krški Pacifik, kjer bo volilni občni zbor in naj bi del članov, če zmaga Simonišek, izstopil iz združenja.