Na dan 40 mučencev, 10. marca, ko imajo svoj praznik moški, v Vrtovškovi gostilni v stari Sevnici tik pod gradom že več kot pol stoletja poteka salamijada. Tradicija se ni prelomila niti letos, ko je tam potekala že 52., nekakšna mati vseh slovenskih salamijad.
Na letošnji je tesno, zgolj z desetinko točke prednosti, zmago slavil Stojan Bautin iz Sevnice, za njim pa sta se na oder za zmagovalce uvrstila dva predstavnika Šmarjeških Toplic, Anton Gorenc in Turistična kmetija Škrbina. V prvi deseterici so bili še Božo Zupanič iz Šentjerneja, Damjan Jerele iz Šmarjeških Toplic, Jože Bovhan iz Škocjana, Boštjan Špiler iz Novega mesta, Peter Selak iz Šmarjeških Toplic, Miloš Daničič iz Boštanja in Zvonko Es iz Sevnice. Enajsti je bil moški, ki je salame na ocenjevanju tudi ročno rezal – mesar Miloš Krošelj iz Kapel.
Dobre volje med mučenci ni manjkalo
Čeprav je bil letošnji obisk znamenite prireditve verjetno tudi zaradi nedeljskega termina, ko žene može naj ne bi pustile od doma, malce slabši kot po navadi, pa dobre volje med mučenci ni manjkalo. Ob pokušanju salam in dobri kapljici so moški uživali v družbi sotrpinov, saj ženske po tradiciji razen izjem nanjo nimajo vstopa. Če bi se vendarle katera od predstavnic nežnejšega spola opogumila in prelomila tradicijo, jo to lahko zelo udari po žepu, saj nenapisano pravilo pravi, da mora vsaki mizi plačati štefan vina. In miz na sevniški salamijadi v gostilni Vrtovšek in pred njo ni malo.
Verjetno se gospodarska kriza pozna tudi pri salamarjih, saj je bilo na tekmovanje prijavljenih precej manj suhomesnatih lepotic kot v preteklosti, res pa je tudi, da lokalnih salamijad v tem času v Posavju in na Dolenjskem mrgoli in salamarji pač nimajo dovolj izdelkov, da bi vzorce poslali na vse. Če je prejšnja leta število vzorcev, ki so prispeli na ocenjevanje v Sevnico, krepko preseglo stotico, se je letos za zmago potegovalo le 81 salam v absolutni kategoriji in 24 v mednarodni konkurenci salamarjev iz Avstrije in Hrvaške, drugi tujci jih niso dali v ocenjevanje.
Sevniški dogodek vse bolj dobiva vsedržavni značaj, na njem že vrsto let sodelujejo tudi salamarji in klobasičarji iz Madžarske (Bekeščaba), Hrvaške (Samobor in Sisak), Srbije (Turija in Šid), Slovaške (Nove Zamky), Italije in Avstrije (Podjuna). Komisijo – salame je ocenjevala dan pred prireditvijo –, na čelu katere je bil kot že mnogo let Sevničan Franci Sotošek, so najbolj prepričali Avstrijci, večinoma iz koroške Podjune, ki so zasedli prvih osem mest. Najboljša je bila Marija Harrick, za njo se je uvrstila družina Schuschow, tretji je bil Bauernhof Uran, v ocenjevanje je dala svoj izdelek tudi hrvaška salamarska legenda iz prijateljskega Samoborja, tamkajšnja salamijada se imenuje Zlatna šajba, Milinko Perković.
K domačim salamam spada tudi cviček, in tudi zato je bila letos pokroviteljica prireditve znova Vinska klet Mastnak. Enolog in vinar, Sevničan Zdravko Mastnak, lastnik vinske kleti tik nad Sevnico na Orešju, pravi, »da je cviček ata, salama pa mama«, in tako so prepričani tudi vsi Dolenjci in Posavci, ljubitelji salam in cvička z obeh bregov Save, levega štajerskega in desnega kranjskega, kot se reče v Posavju. In mi tudi.
Tudi prva je bila v gostilni Vrtovšek
Mati vseh salamijad v Sloveniji je bila letos 52. »Začela sva s tedanjim gostilničarjem Petrom Vrtovškom (mimogrede: zdajšnji birt Jure je vnuk) ženskam navkljub, ki so praznovale dva dni prej svoj 8. marec, češ, zakaj tudi moški ne bi imeli svojega dne. Predse sva položila svoje salame in ugotavljala, čigava je lepša in boljša,« se je začetka prvega tekmovanja spominjal Sevničan Rudi Mlinarič, ki je vsaj takrat premagal edinega tekmeca. Salamijada v Sevnici je najstarejša, najbolj znana in najpopularnejša tovrstna prireditev pri nas, zato jo imenujejo tudi mati slovenskih salamijad. Če so se pred desetletji pri Vrtovšku pod sevniškim gradom na dan 40 mučencev zbirali zgolj Sevničani pa še kakšen Posavec ali Dolenjec, se zdaj v stari domači gostilni in pred njo tre znanih slovenskih obrazov. Žensk je na tradicionalni sevniški prireditvi za vzorec. Izjema so nastopajoče in tiste, ki morajo na ta dan delati oziroma streči, ena takih je gostilničarka Tatjana Vrtovšek.
