Začetek decembra je prinesel meteorološko zimo. Začela se je, kot se spodobi. S snegom in z nižjimi temperaturami zraka. V vremenskem pogledu je december prvi zimski mesec in za januarjem drugi najhladnejši pri nas.
Le spomin na toplo jesen
Drugi dve imeni za mesec sta tudi gruden in grudnik, kar pa se nanaša na sneg oziroma kepe (grude). Ime je tokrat upravičil in na miklavževo je bilo v visokogorju čez 100 cm snega (Kredarica 126 cm), v sredogorju pa okrog 50 (Vogel). Niže ležeči predeli so ga dobili manj, hribovje v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem okrog 10 cm, drugje pa nekaj centimetrov. Snežna odeja se je zmanjševala proti vzhodu in jugozahodu.
Podatki kažejo, da se je letošnja meteorološka jesen (september, oktober, november) uvrstila med toplejše. Toplejšo smo v Ljubljani beležili v letih 2006 in 1926, ko je bila povprečna temperatura zraka nad 13 °C, podobno toplo pa je bilo leta 1963 (12,1 °C).
Mrzla jutra
Vikend je prinesel novo pošiljko snega, ki je pobelila tudi nižine. V ponedeljkovem jutru je bilo na Kredarici 125 cm snega, na Vojskem, Voglu, Lisci in Kočevskem pol metra. V Polhograjskih Dolomitih, na Postojnskem in delu Dolenjske okrog 30 cm, v osrednji Sloveniji okrog 20 cm, na Celjskem, delu Gorenjske in Štajerske ter Koroške okrog 10 cm, manj pa v severovzhodni Sloveniji. Snežilo je tudi na Primorskem. Sneg je spremljala močna burja, ki je povzročala zamete in težave v prometu. Včerajšnji dan je bil izjemno mrzel, temperature zraka so se ponekod spustile pod –10 °C. Tudi čez dan so bile le okoli ledišča.
Žito s toplega na hladno
Priprava ozimnega žita na preživetje nizkih zimskih temperatur se začne že jeseni, ko se v nočnih urah postopno znižuje temperatura zraka. Sonca je podnevi še dovolj, da poteka fotosinteza in se asimilati kopičijo v listih. Zjutraj in ponoči, če so le temperature dovolj nizke, pa je dihanje omejeno, zato se sladkorji ne porabljajo. Nakopičeni v listih povečajo gostoto in hkrati znižajo točko zamrzovanja celičnega soka. Ozimine so tako dovolj utrjene, da lahko zdržijo temperature zraka do –12 °C.
V pozni jeseni, ko temperature upadejo pod 0 °C, pa se v oziminah postopno zmanjša tudi vsebnost vode. S tem se odpornost proti nizkim temperaturam še poveča, tako da ozimine zlahka preživijo temperature od –15 do –20 °C.
11. december 1879 |
Rastlinski organi so različno odporni proti mrazu. Pri ozimnih žitih je v obdobju prezimovanja najbolj odporno razrastišče. Le redko katera jesen pa mine v povsem idealnih razmerah za utrjevanje posevkov. Tako je bilo tudi letos.
Utrjevanje posevkov je bilo moteno zaradi previsokih temperatur zraka, ki so večji del oktobra in vse do konca novembra vztrajale nad povprečjem.
Tudi razraščanje je potekalo zelo hitro. Zaostanek v rasti so lahko nadoknadili tudi pozno sejani posevki. V slovenski žitnici, v severozahodnem delu Slovenije, in tudi drugje po državi so bile vse do konca novembra temperature zraka nad povprečjem, od 5 do 10 °C. To ima v tem času tudi slabšo stran, saj toplota onemogoča utrjevanje in slabi odpornost posevkov za preživetje nizkih zimskih temperatur. Tako mrzla decembrska jutra že zdaj vagajo žito junijske žetve. A padel bo sneg in obvaroval posevke.
Obdobje, ko so bile temperature zraka za utrjevanje posevkov še previsoke, se je razpotegnilo še pozno v november, saj do konca meseca temperature zraka še niso padle niti pod jesenski prag 5 °C. V večjem delu Slovenije se to povprečno zgodi med 10. in 20. novembrom.
Ste posejali božično žito?
Med šegami v adventnem času je tudi setev božične pšenice. Ta je simbol svetlobe in upanja. Božično žito sejemo na god sv. Barbare, to je 4. decembra, ali na Marijin praznik, ki je 8. decembra, lahko pa tudi na god sv. Lucije, torej 13. decembra. Dobro je, da ga posejemo do Lucije, da bo do božiča bujno. Bujno kaljeno žito po nekaterih izročilih kaže na obilno letino v naslednjem letu, drugje pomeni dolgo življenje, če se pri kalitvi skupaj s klico pokaže tudi semenska lupina, pa ponekod pomeni, da prihaja v hišo veselje, mogoče celo ženitovanje.
Zimski solsticij Da Lucija krati dan, je znano vsem. Lucija nam pove, da se dan vse bolj krajša, najkrajši pa je ravno na začetek astronomske oziroma koledarske zime 21. decembra. Takrat je zimski solsticij. |
Napoved
V sredo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo lahko večji del dneva megleno. V četrtek bo sprva precej jasno z zelo mrzlim jutrom, čez dan pa se bo oblačnost od zahoda povečala. Ponekod bo začel pihati jugozahodni veter.
Obeti od 13. do 18. decembra
V drugi polovici prihodnjega tedna bo nad našimi kraji vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. V nedeljo nas bo predvidoma od zahoda dosegla vremenska fronta, v severnem Sredozemlju pa bo nastalo ciklonsko območje. V četrtek se bo nadaljevalo sončno zimsko vreme, jutro bo še mrzlo. V petek bo zapihal jugozahodni veter, ki bo predvidoma pihal tudi v soboto, nekoliko se bo otoplilo. Predvsem na zahodu bo občasno rahlo deževalo. Od nedelje do torka bo spet hladneje z občasnim sneženjem.