LJUBLJANA, STRASBOURG – Evropski parlament in Evropski svet sta se strinjala, da bo treba ne samo drastično, tudi pospešeno omejiti uporabo plastičnih vrečk, ki, glede tega ni nobenega dvoma, prav gotovo pomenijo zelo hudo okoljsko obremenitev. Točno, Evropski parlament je dokončno potrdil nova pravila. Države članice EU bodo zato odslej imele na voljo samo dve možnosti: ali bodo porabo tako imenovanih lahkih plastičnih vrečk (tistih plastičnih vrečk za enkratno uporabo, tanjših od 50 mikronov, ki jih kupci praviloma zastonj dobijo na blagajnah trgovin in trgovskih centrov) na svojega posameznega državljana do leta 2019 zmanjšale na največ 90 na leto, to je kar za 50 odstotkov v primerjavi z letom 2010, in potem, do leta 2025, že na 40 na leto, ali pa naj bi leta 2018 preprosto prepovedale brezplačno razdeljevanje plastičnih vrečk v vseh trgovinah na svojem območju. Z uveljavitvijo novih pravil naj bi EU (prav tako na letni ravni) privarčeval do 740 milijonov evrov ali celo več.
Popravni izpit tudi za nas
Je pa tudi res, da je Evropski parlament v sodelovanju z Evropsko komisijo nazadnje kar sam sprejel nova pravila (direktivo glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk), ki so zavezujoča za vse države članice EU, zato, ker slednje tega same niso hotele ali niso bile sposobne storiti, četudi je bila to njihova naloga. Očitno je, da plastikoljubni lobiji, ki zaradi večjih zaslužkov pa tudi menda zaradi domnevnega varovanja ogroženih delovnih mest opravičujejo uporabo plastičnih vrečk, še vedno pritiskajo na vlade in parlamente posameznih držav članic. Spomnimo se, na primer, kako je že zgolj napoved, da bodo v Strasbourgu sprejeli nova pravila za omejevanje uporabe plastičnih vrečk, postala precejšen kamen spotike med EU in Hrvaško. Moč omenjenih lobijev je občutila tudi nekdanja hrvaška ministrica za okolje, predsednica stranke ORaH Mirela Holy. Zakaj že? Samo zato, ker si je upala (pred tremi leti) javno zagovarjati uvedbo nekakšnega ekološkega davka na plastične vrečke, kakršnega sicer že poznajo na Irskem, Danskem, na Finskem in drugod.
Nobeno presenečenje, skratka, ni, da je poročevalka, evropska poslanka Margrete Auken (članica parlamentarne skupina Zeleni/ESZ), po glasovanju zadovoljno poudarila: »Nova pravila bodo v naslednjih letih drastično zmanjšala uporabo plastičnih vrečk ter pomenijo zgodovinski preboj pri reševanju problema plastičnih odpadkov v okolju in zmanjšanja odpadkov nasploh. Prvič imamo zavezujoče ukrepe na ravni EU za zmanjšanje količine odpadkov. Države članice EU bodo morale sprejeti ukrepe za zmanjšanje uporabe plastičnih vreč.«
Mimogrede, Evropski parlament je sicer pohvalil prizadevanja Evropske komisije, ki zagovarja oziroma se zavzema za dokončanje medinstitucionalnih pogajanj. Sočasno pa je tudi še obžaloval, da Evropska komisija s svojim stališčem znova odpira nekatera vprašanja, na katera je bilo v zakonodajnem postopku že odgovorjeno.
Kaj pa Slovenija, nam bo tokrat uspelo biti med uspešnejšimi v EU? V preteklosti smo, to je znano, prevečkrat zamujali na vlak, saj smo s plastičnimi vrečkami, podobno kot z drugimi smetmi in odpadki, predvsem obremenjevali okolje, zdaj pa bomo imeli priložnost za tako imenovani popravni izpit, tako da ni nobene potrebe, da bi bili na evropskem repu oziroma med najslabšimi.
Plastična resnica? Ne, hvala! Evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki je član iste parlamentarne skupine (Zeleni/ESZ), v kateri deluje tudi Margareta Auken, je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta opozoril: »Če bi se potrošniki zavedali, kakšne so posledice odvržene plastike, bi gotovo ravnali drugače. Zato je treba javnosti povedati resnico o plastiki in ne plastične resnice. Podatki so grozljivi. Če 90 odstotkov vrečk zares uporabimo zgolj enkrat, je razumljivo, da se odpadki kopičijo in da se pravzaprav že kopamo v plastiki. Vsaka država bi lahko še največ dosegla z ozaveščanjem svojih državljanov o vseh škodljivih vplivih plastike na okolje.« |
