NA KOŽO

Mraz je, naj bodo
 še glave hladne

Objavljeno 01. januar 2015 23.35 | Posodobljeno 01. januar 2015 23.36 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Nikar ne pričakujmo velikih sprememb, če pa ravnamo enako, kot smo že doslej.

Jadran Vatovec. Foto: S. N.

Naposlušal sem se novoletnih voščil, predvsem poslanic najvidnejših predstavnikov slovenske države. Premier dr. Miro Cerar je, denimo, napovedal, da bo leto 2015 za Slovenijo prelomno, ob tem pa že obljubljal boljše čase. Priznal je, da ne bi bilo pošteno, če bi državljane slepil, da je (gospodarskih) težav že konec, a hkrati zagotovil, da se stanje izboljšuje. Tudi drugi oblastniki so si privoščili zelo podobno. Jasno, ker bi bili radi dovolj populistični in se čim bolj prikupili potencialnim volivcem. Veliko lepih besed in fraz. Puhlic. Ki pa jih ni mogoče skuhati za kosilo niti z njimi plačati položnic.

Pomislil sem, da niti ni nujno tako zelo slabo, da so nas v novo leto pospremile nizke temperature, saj bodo tisti, ki imajo škarje in platno, morda laže ohranili hladne glave. Potem pa sem se spomnil poudarkov, ki jih je Albert Einstein leta 1956 objavil v knjigi Kako jaz vidim svet. Takole »nas« je že pred 58 leti opozarjal oče relativnostne teorije: »Nehajmo se pretvarjati, da se bodo stvari spremenile, če se ponavljamo, če spet in spet ravnamo enako kot doslej. Kriza je lahko velik blagoslov za ljudi in države, saj lahko prinese zaželene spremembe in napredek. Ne smemo pozabiti, da se naše domiselnost, iznajdljivost, ustvarjalnost najlaže rojevajo iz negotovosti v času krize, tako kot se, na primer, najsvetlejši dan rojeva iz najtemačnejše noči. Šele v krizi pridejo na plan večja iznajdljivost, nova odkritja in strategije, na katere prej niti pomislili ne bi. Kdor svoje neuspehe in stiske razglaša že kar za neizbežne posledice krize, se vnaprej odreka navdihu in pripisuje večji pomen krizi kot njenemu reševanju.

Edina prava kriza je naša nekompetentnost, naša nesposobnost ravnati drugače. Največja nadloga za ljudi in cele narode je lenoba prvih pri iskanju morebitnih rešitev in izhodov iz kriznih razmer. Brez občasnih kriz ne bi bilo resnično velikih izzivov, brez velikih izzivov pa bi bilo naše življenje zgolj rutina, agonija, ki ji ne bi bilo videti konca …« Upajmo, da se tisti, ki odločajo, letos ne bodo izzivov spet lotevali na enak način kot doslej in potem (zaman) pričakovali povsem drugačne rezultate. 

Deli s prijatelji