BLED – Gospodarski minister Dušan Mramor je v izjavi za medije ob robu strateškega foruma na Bledu povedal, da so podatki o bruto domačem proizvodu (BDP), ki je lani narasel za tri odstotke, v prvi polovici letošnjega leta pa za 2,7 odstotka, tako razlog za veselje kot tudi za skrb. »To pomeni, da strukturne spremembe, ki smo jih naredili, in težke odločitve dajejo rezultate, ki smo jih napovedovali in pričakovali. Ti rezultati so celo boljši, kot smo jih pričakovali. Po drugi strani pa to vzbuja skrb, da bodo apetiti preveč porasli,« je opozoril minister.
Kam z denarjem?
Poudaril je, da smo se znašli pred zelo pomembno odločitvijo, »ali si bomo zvišali plače in si razdelili del tega rezultata ali bomo na drugi strani dopustili, da se del tega rezultata prelije v večje zaposlovanje, predvsem mladih«. Na tem področju moramo namreč storiti še veliko, je dodal. Podobno je komentiral današnji začetek zbiranja podpisov za redefinicijo minimalne plače, ki so ga začeli sindikati. Če se minimalna plača zviša, bo po njegovem mnenju manj zaposlenih. »Predvsem mladi bodo imeli manjše priložnosti zaposlitve, in to je dilema, ki je pred nami,« skrbi ministra.
Rezultati šele okoli leta 2020
Spomnil je, da ima Slovenija še vedno proračunski primanjkljaj. »Za letos ga načrtujemo v višini 2,9 odstotka BDP, kar je toliko, za kolikor se moramo zadolžiti. Vsako dodatno odpravljanje varčevalnih ukrepov bi pomenilo povečevanje zadolževanja v tujini in povečevanje državnega dolga, s tem pa tudi povečevanje obresti, ki jih plačujemo,« je dejal. Obresti zdaj plačujemo okoli tri odstotke BDP letno. Mramor zato meni, da je treba vztrajati na začrtani poti. »To vztrajanje bo dalo rezultate okoli leta 2019 oziroma 2020, ko bomo v skladu s fiskalnim pravilom odpravili presežni primanjkljaj,« je povedal.
Višanje plač je omejeno
Glede javnega sektorja je spomnil, da so lani sprejeli dogovor, ki vlado napotuje k sprostitvi napredovanj, vendar so hkrati sprejeli tudi socialni sporazum, ki je povečanje mase plač v javnem sektorju vezal na povečanje produktivnosti v zasebnem sektorju. »Tam se je produktivnost povečala za 1,7 odstotka in toliko pričakujemo tudi v prihodnjih letih. S tem je praktično omejeno, koliko se lahko masa plač v javnem sektorju poveča,« je pojasnil. Proračunski razrez je narejen in je dokončen. »Znotraj tega razreza se zdaj delajo finančni načrti posameznih ministrstev. To usklajevanje je bolj fino, gre za usklajevanje posameznih izdatkov,« je dejal. Potrdil je, da bo prišlo do uskladitve pokojnin, kolikšna točno bo, pa se še dogovarjajo.
Kreditov vse več
Za letos pričakuje morda malce višjo gospodarsko rast od napovedanih 2,4 odstotka, ker bo do investicij iz javnih sredstev, ki v prvem polletju niso bile tako visoke, prišlo v drugem polletju. V proračunu je namreč predvideno, da se bodo letos okrepile za 30 odstotkov. »Hkrati raste tudi kreditiranje prebivalstva, pri gospodarstvu pa tukaj še nimamo novega trenda,« je dodal. Naslednje leto naj bi bila rast nekoliko nižja, in sicer okoli dvoodstotna, predvsem zaradi prehoda v novo finančno perspektivo, ko bo manj investicijskih sredstev iz EU.
Odvisni od Kitajske?
Tveganja glede Kitajske je označil za zelo resna. »Vplivajo lahko na ohladitev povpraševanja po proizvodih, za katere Slovenija dobavlja dele, npr. v avtomobilski industriji. To bi lahko vplivalo tudi na rast Slovenije naslednje leto,« je sklenil minister.
