LJUBLJANA – Cerarjev finančni minister dr. Dušan Mramor je v posebni izjavi za javnost poudaril, da bo vlada na njegov predlog vsekakor nadaljevala tako imenovano mini davčno reformo oziroma davčno prestrukturiranje. Mramor se rad pohvali, kako mu je uspelo opraviti celo več krogov pogovorov in posvetovanj »z vsemi delodajalskimi organizacijami« ter da so mu sogovorniki v glavnem pritrjevali, da tisto, kar on zagovarja, zares pomeni korak v pravo smer. Da so temu naklonjeni, naj bi mu zagotovilo tudi več direktorjev pomembnih slovenskih podjetij.
Vendar? Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in tudi Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije še kar vztrajajo, da njegovi nepremišljeni mini davčni reformi nasprotujejo in bodo nasprotovali, saj model davčnega prestrukturiranja, ki ga Mramor zagovarja, nima in niti ne more imeti podpore gospodarstva. GZS je pred enim tednom odgovoril tudi na Mramorjevo trditev, da so zahteve in legitimni predlogi gospodarstva, da bi bilo nujno treba znižati pretirano visoka davčna bremena, zgolj nekakšne želje, ki jih bo mogoče uresničiti kvečjemu... šele po letu 2020: »Ali to pomeni, da 60 milijonov evrov in še več obremenitev za gospodarstvo samo iz naslova predlaganega dviga davka na dohodke pravnih oseb ni pretirana dodatna obremenitev?« Res je, delodajalci so svojo kritiko zelo jasno in glasno znova ponovili takrat, ko so napovedali protestni bojkot seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je bila (tudi o predvidenih davčnih novostih) sklicana včeraj. Kako pa se je na to odzval minister Mramor? Priznal je, da je zares že nekoliko ogorčen zaradi takšnega početja delodajalskih organizacij.
Zato, da bi si laže predstavljali, kaj se dogaja, je prav, da omenimo še nekaj: točno, tudi iz vladne koalicije je slišati očitke na račun ministra za finance in njegove namere prestrukturiranja (prerazporejanja) davčnih bremen. Erjavčev Desus, na primer, zelo moti Mramorjeva davčna lestvica, na podlagi katere naj bi razbremenili zgolj najbolj(e) plačane v državi. Mramorjev koncept pa je tudi po mnenju Židanovega SD še kako sporen oziroma zelo krivičen do srednjega sloja. V Desusu in SD mu, kajpak, zamerijo tudi to, da ju, čeprav sta koalicijska partnerja, nihče s finančnega ministrstva ni sprotno obveščal o poteku priprav na predlaganje mini davčne reforme.
Še več davkov
Nekateri se zaradi vsega naštetega celo sarkastično šalijo, da je v mandatu zdajšnje vlade samo ministru Mramorju uspelo doseči nekaj, o čemer večina politikov vso svojo kariero lahko le sanja. Ker mu je uspelo doseči tako rekoč popoln konsenz. Kako? No, ja, konsenz v smislu, da se že vsi socialni partnerji in drugi deležniki strinjajo, da se z Mramorjem ni mogoče strinjati.
Šalo na stran, pred nami so še drugi izzivi, s katerimi sicer ni neposredno povezano Mramorjevo finančno ministrstvo, temveč druga, denimo ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki je nad glavami slovenskih davkoplačevalcev pač obesilo svoj damoklejev meč. MOP se je namreč spomnil, da bi lahko uvedli dve za vladno blagajno zaželeni dajatvi: poleg zemljiške rente še tako imenovano prirastkarnino, ki bi jo lastniki plačevali ob prodaji svojih zemljišč in tako bili na mah prikrajšani morda celo za polovico dobička. Ups.
Še dobro, da se v vladi za zdaj še nihče ni odločil, da bi kazalo obuditi predloga nekdanjega Pahorjevega finančnega ministra dr. Francija Križaniča, ki je, ker dohodninske olajšave za otroke menda vodijo v večjo davčno obremenjenost tistih, ki nimajo otrok, razmišljal o uvedbi davka na nestarševstvo. Toda njegova zamisel je nazadnje dvignila preveč prahu. Družno so ji nasprotovali sindikati, varuhinja človekovih pravic, celo Križaničev kolega mag. Mitja Gaspari itn. A tudi mariborskemu županu dr. Andreju Fištravcu je, bi lahko rekli, uspelo prehiteti vlado: z »davkom na dež«, višina katerega naj bi bila odvisna od povprečne količine padavin (dežja) v zadnjih petih letih in s katerimi naj bi (hkrati z omrežnino za vodovodno omrežje) dodatno obremenili tako rekoč vse prebivalce Mestne občine Maribor. Glede na vreme, spremenjene klimatske razmere – poglejte skozi okno – je pravzaprav nenavadno, da Mramor in drugi Cerarjevi ministri na kaj podobnega še niso pomislili.
V zunajparlamentarni Slovenski ljudski stranki (Zidanškovem SLS) menijo, da bi bila edina prava davčna reforma, če bi se odločili »za vnovično znižanje davka na dodano vrednost (DDV) na 20 in 8,5 odstotka«. SLS premierja dr. Mira Cerarja zato poziva, naj njegova vlada davčne osnove z zdajšnjih 22 odstotkov spet zniža na 20 odstotkov, z 9,5 odstotka pa na 8,5 odstotka: »To bi pri povprečni slovenski neto plači naneslo približno 20 evrov na mesec oziroma približno 500 evrov na letni ravni za povprečno slovensko družino.« »Če bo vlada upoštevala naš predlog, si bo veliko slovenskih družin že letos lahko privoščilo kak dan na morju,« je prepričan predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, ki se strinja, da predvidena davčna reforma žal ne bo razbremenila ne gospodarstva ne državljanov, marveč jih bo le še bolj obremenila. Če bi vlada upoštevala predlog Zidanškovega SLS, bi si zelo veliko več slovenskih družin že letos lahko privoščilo vsaj kak dan na morju. |