LJUBLJANA – Minister za finance Dušan Mramor sprejem strategije o upravljanju državnega premoženja pričakuje v prvem letošnjem četrtletju. V usklajevanjih bodo najprej govorili o kriterijih za razvrstitev podjetij, šele nato pa jih bodo razvrščali po pomembnosti, je danes povedal minister, ki prihodnji teden pričakuje nov krog pogovorov o fiskalnem pravilu.
Mramor je predlog strategije danes predal premierju Miru Cerarju, ki bo najprej opravil krog pogajanj v okviru koalicije in ministrskega zbora, potem pa bo šla strategija tudi v javno obravnavo, je minister povedal na današnjem sklepnem dogodku mednarodne razvojne konference FDI Summit Slovenia 2014 v Ljubljani.
Erjavec o padcu vlade, Mramor o splošnem mnenju
V izjavi za medije se je dotaknil tudi izjav predsednika Desusa in zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je dopustil možnost, da zaradi vprašanja privatizacije pade vlada. »Mislim, da je ne le v koaliciji, ampak tudi splošno mnenje v DZ, da je treba podjetja iz prvega paketa za privatizacijo ponuditi po ustreznih cenah,« je dejal.
V predlogu strategije so določeni kriteriji za razvrstitev podjetij in način upravljanja državnega premoženja, zahtevani donos tega premoženja, načini in metode prodaje, pa tudi to, kako transparentna mora biti prodaja, je povedal Mramor.
Prodaja preostalih podjetij, ki niso na seznamu za privatizacijo, se bo lahko začela, ko bosta sprejeti strategija in z njo tudi klasifikacija naložb. Potem se bodo lahko začeli postopki znotraj Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki bodo omogočili, da se za podjetja iztržijo kar najvišje cene, je pojasnil minister.
V predstavitvi na sklepnem dogodku konference je sicer pojasnil, da je strategija obsežna in razdeljena na tri dele – prvi se nanaša na deleže države v podjetjih, drugi na banke, tretji pa na zavarovalniški sektor. »Mislim, da na svetu ni demokratične države, v kateri privatizacija ne bi sprožila vročih razprav. Mislim, da gremo v pravo smer.«
Naslednji teden o fiskalnem pravilu
Prihodnji teden, v torek ali sredo, pričakuje tudi nov krog pogovorov o izvedbenem zakonu o fiskalnem pravilu, ki za sprejem v DZ zahteva dvotretjinsko večino, k stabilnemu fiskalnemu položaju pa ne bo prispeval le v letošnjem letu, ampak tudi v prihodnje, je povedal.
Optimističen je tudi glede sprejema rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki naj bi ga prihodnji četrtek sprejela vlada. »Težav pri takšnem rebalansu je vedno dovolj, zlasti kadar je treba tako zarezati v javno porabo, a pričakujem, da bo ta koalicija zmogla tudi rebalans za leto 2015 in potem počasno prilagajanje srednjeročnemu cilju,« je dejal.
Za letos je v okviru rebalansa proračuna predviden primanjkljaj v višini 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). »Glede fiskalne stabilnosti mislim, da ni nobenih vprašanj, da je Slovenija na poti stabilnosti,« je dejal minister in izrazil pričakovanje, da bo rast javnega dolga z okoli 83 odstotki BDP konec tega leta dosegla vrh.
Ekonomist Mojmir Mrak je svojega (do pred kratkim) profesorskega kolega izzval z vprašanjem, ali je možno narediti strategijo za vsa državna podjetja in privatizacijo, če nimamo jasnejše vizije, kaj želimo doseči z državo kot celoto. Ocenil pa je tudi, da so med 22 projekti, ki jih je Slovenija predlagala v okviru naložbenega načrta predsednika Evropske komisije Junckerja, takšni, ki v ta kontekst ne sodijo, npr. projekti s področja poplavne varnosti.
Glede prvega vprašanja je Mramor pojasnil, da ima Slovenija nekaj strategij, npr. s področja industrijske politike, v zaključni fazi je priprava strategije pametne specializacije, pripravljajo pa tudi strategijo za celotno državo, ki naj bi bila nared do konca leta. S strategijo upravljanja državnega premoženja tako pripravljajo teren za celostno državno strategijo.
O načrtu: To je resnično življenje, ko nisi več profesor
Iskren je bil tudi glede Junckerjevega načrta. Kot je pojasnil, se v vladi na plan najprej pride s predlogi, ki so smiselni, potem pa so na vrsti pogajanja, v okviru katerih se nekaj predlogov doda. »In to smo naredili. Ne vleči ven tistih, ki so videti neumni, poglej tiste, ki so v redu, npr. v logistiki in železniškem sektorju. To je resnično življenje, ko nisi več profesor.«
Nekaj konkretnih vprašanj so imeli tudi udeleženci konference, med katerimi je bilo veliko uglednih gospodarstvenikov in strokovnjakov. Izvršno direktorico Združenja Manager Sonjo Šmuc je denimo zanimalo, ali se lahko nadejajo sprememb delovne zakonodaje. Mramor je ob tem spomnil, da je bil v torek parafiran socialni sporazum za obdobje 2015 in 2016, ki predvideva, da se davčno breme v splošnem ne bo povečalo, bo pa prišlo do prerazporeditev, tako da bo delo manj obdavčeno.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je povedal, da je ena od prioritet vlade tudi internacionalizacija. V zaključni fazi priprav je zato program za internacionalizacijo 2015–2020, v okviru katerega naj bi stremeli k temu, da se bo Slovenija uvrstila med 30 najprivlačnejših držav za tuje investicije na svetu. »To ni lahka naloga, a moramo biti ambiciozni.«
