LJUBLJANA – Na ponedeljkovem zasedanju državnega zbora je poslanec Združene levice (ZL) Miha Kordiš na ministra za finance dr. Dušana Mramorja naslovil več vprašanj. Kordiš je najprej opozoril, da v programu stabilnosti lahko beremo o »postopni vpeljavi poročil o učinkovitosti sistema javnih financ« ter da se je slovenska vlada skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) odločila za tako imenovani benchmarking (pregled postopkov) na področju socialne politike in šolstva, kar naj bi bila podlaga za prihodnje izboljšave našega sistema. Potem pa je Mramorja vprašal, kakšen pomen in katere posledice bodo imele ugotovitve IMF, kolikšni so bili stroški dela in bivanja predstavnikov IMF v Sloveniji ter iz katere proračunske postavke smo financirali njihov benchmarking. Nazadnje pa ga je še vprašal, zakaj in na podlagi katerih meril je vlada to nalogo zaupala prav IMF, ki je po Kordiševem mnenju že dokazal, da je popolnoma shizofrena mednarodna organizacija oziroma rabelj za male države, ki se znajdejo v gospodarski in finančni krizi.
IMF je zanj številka ena
In kaj je poslancu ZL odgovoril Mramor? Priznal je, da je prav on po spomladanskem zasedanju IMF v Washingtonu povabil predstavnike te organizacije na tehnično misijo v Slovenijo, in dodal, da različne mednarodne ustanove Sloveniji kot svoji članici že desetletja ponujajo tehnično pomoč: »Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada oziroma njihovega oddelka za fiskalne zadeve so se odzvali na mojo prošnjo, da bi nam pri procesu vzpostavitve rednega pregleda pomagali s tehnično pomočjo. Od 30. aprila do 12. maja so bili na tehnični misiji v Sloveniji. Sodelovali so s področnimi eksperti ministrstva za finance, ministrstva za delo, ministrstva za izobraževanje, Umarja, računskega sodišča in nekaterimi zunanjimi strokovnjaki ter svoje ugotovitve predstavili v poročilu ustanovitev procesa pregleda izdatkov. Ugotovitve in predlogi IMF nam bodo služili kot osnova za vzpostavitev delovnih skupin in pripravo pregleda javnofinančnih izdatkov z omenjenih področij. Z misijo IMF niso nastali stroški za državni proračun, saj IMF svojim članicam ponuja brezplačno tehnično pomoč...« In še: »IMF je bil izbran zaradi svojih referenc na fiskalnem področju, ker je pač na tem področju številka ena.« V prizadevanjih za trajnostno fiskalno konsolidacijo, ki poleg kratkoročnih ciljev, to je znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke že v letu 2015, je poudaril Mramor, želi ministrstvo za finance vzpostaviti proces rednega pregleda proračunskih izdatkov: »Presojamo namreč, ali bi obseg javnofinančnih odhodkov, 1,2 milijarde evrov za transferje posameznikom in gospodinjstvom ter 1,6 milijarde za transferje javnim zavodom s področja izobraževanja, lahko izkoristili bolj učinkovito in določene odhodke celo znižali, ne da bi to imelo negativen vpliv na raven pravic oziroma storitev.«
Zaskrbljeni tudi sindikati
Navedena tehnična misija IMF pa očitno ni sporna in skrb vzbujajoča samo po mnenju poslanca ZL. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da bi o (domnevnih) referencah IMF na fiskalnem področju najbrž zelo veliko lahko povedal Antonis Manitakis, nekdanji minister za reforme in javno upravo v grški vladi Antonisa Samarasa. Zakaj? Ker je potem, ko je Samarasova vlada leta 2013 že izpolnila zahtevo trojke in zmanjšala število javnih uslužbencev za 300.000, prav Danec Poul Thomsen, tedanji vodja delegacije IMF, zahteval, naj grška vlada odpusti še 15.000 javnih uslužbencev, od tega 4000 kar takoj. Manitakis se je pozneje spominjal: »Thomsen je hotel širiti strah. Da bi drugi več delali. Hotel nas je kaznovati. Prosil sem za šest mesecev odloga, a mi ga ni odobril. Preprosto me je izsiljeval.«
Slovenske sindikaliste zdaj skrbi, da tudi »minister Mramor ob asistenci IMF« (ko kar sam IMF prosi za tehnične misije) privatizira Cerarjevo vlado oziroma že začenja uresničevati grški scenarij: »Hvala lepa za takšno ekonomsko, socialno in politično suverenost.«
