LJUBLJANA – Na prvi pogled naj bi bilo zdaj z našo vlado – znova vse v najboljšem redu. Ker je predlog opozicijskega SDS (po interpelacijski razpravi na izredni seji državnega zbora) za razrešitev ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak podprlo »le« 43 poslank in poslancev SDS, Desusa, NSi in Združene levice, ona lahko, kajpak, vztraja v ministrskem fotelju? Ker bi morali tisti, ki so zagovarjali njeno razrešitev, zbrati (zagotoviti) najmanj 46 glasov? Najbrž res.
Vendar recimo bobu bob: da je v tem hipu še najbolj skrb vzbujajoče že nekaj drugega. Potek in razplet izredne interpelacijske seje državnega zbora sta namreč več kot nazorno potrdila, da imamo v Sloveniji danes vladajočo koalicijo, v kateri vsaka izmed treh strank ni zadovoljna z eno od drugih dveh ali z obema ter da vsaka – kot da bi bilo to samoumevno, čeprav sploh ni – drugi (ali drugima dvema) pripisuje nesprejemljivo politično nenačelnost in kopico nedoslednosti. »Umetniški« vtis žal ni nič boljši, če poskuša ta ali oni predstavnik takšne koalicije potem s tako očitno hibo opravičevati nedvomno veliko zadrego.
Razmislek pa je umesten
Če gremo po vrsti in začnemo kar pri ministrici Kopač Mrakovi, ki je interpelacijo sicer (glede na aritmetični rezultat glasovanja v parlamentarni dvorani) politično preživela. Po interpelaciji je opozorila na dvoje. Prvič, da so prav delo resorja, ki ga vodi, oziroma rezultate tega dela poslanci desne sredine, skrajne parlamentarne levice in domnevno še vedno vladne leve sredine družno uporabili za obračunavanje v političnem prostoru, obračunavanje z njo in njeno stranko, Židanovim SD: »Kot da bi bile že jutri volitve!« In drugič, še bolj pomenljivo, da bo oziroma da je zdaj njen razmislek o prihodnjem ministrovanju povsem umesten.
Je s tem, kot so prepričani nekateri, res želela celo namigniti, da bo »glede na vse, kar si v koaliciji očitno lahko privošči samo Erjavčev Desus, ki se mu premier dr. Miro Cerar poleg tega ne upa nikoli nič reči,« še enkrat razmislila, ali morda le ne bi bilo bolje, če bi po uspešno prestani interpelaciji odstopila? Tega pravzaprav ni rekla. Vsaj javno ne. Vsake oči pa imajo, še posebno ko gre za politiko, svojega malarja. Vemo tudi, da morebitna odločitev neke ministrice v prid tako imenovanemu odstopu iz užaljenosti zagotovo ne bi bila samo posledica njene ad hoc, kaj šele impulzivne presoje. Konec koncev je Kopač Mrakova že poslance opozorila, češ da sebe smatra za odgovorno političarko.
| Bodo interpelacijo pozabili? V tem, da je za razrešitev dr. Anje Kopač Mrak glasovalo več poslancev, kot je bilo tistih, ki jo je podprlo, vodja poslancev Desusa Franc Jurša vidi, tako je dejal, predvsem zelo jasen signal, da bo v prihodnje težko opravljala ministrsko funkcijo. Ker se je po interpelaciji bistveno zmanjšala njena kredibilnost. Saj res, kako se bo sploh Desus še lahko o čemer koli dogovarjal z ministrico, ki jo je hotel zrušiti? Bo Desus res znal in zmogel uresničevati željo premierja dr. Mira Cerarja, da bi koalicijske stranke z združenimi močmi spet bdele nad politično stabilnostjo v državi? |
Kaj pa, blago rečeno, krepke izjave, ki sta jih predvsem na račun desusovcev, vendar tudi na račun razmer v vse manj trdni vladi premierja Cerarja, izrekla predsednik SD mag. Dejan Židan in vodja poslanske skupine te stranke Matjaž Han? Zadostuje, da se spomnimo le nekaterih njunih poudarkov. Židan je med drugim opozoril, da protokol o (so)delovanju v koaliciji pač ne more veljati samo za SD, da mora biti enako zavezujoč za vse, tudi za Erjavčev Desus (in za Cerarjev SMC?), ter da SD tokrat ni mogel dopustiti kravjih političnih oziroma kadrovskih kupčij, ki jih je Desus poskušal izsiliti na hrbtu interpelirane ministrice. Han je bil še nedvoumnejši in ostrejši: dejal je, da SD in njegova ministrica nista dobila zaušnice samo od poslancev SD, marveč tudi od nekaterih poslancev SMC, da so se Desus in omenjeni poslanci SMC vedli, kot če bi se nogometaš neke ekipe med tekmo (sredi tekme) slekel in oblekel dres nasprotnega moštva, da so znotrajkoalicijski nasprotniki Kopač Mrakove s tem povzročili takšne rane, ki se bodo zagotovo zagnojile, če se koalicijske stranke ne bodo usedle in se resno pogovorile, kako odslej (kako naprej), ter, ne nazadnje, da koalicija trenutno ne deluje. S tem si je Han na mah prislužil še eno, še Cerarjevo zaušnico. Predsednik vlade je namreč dejal, da je Han že doslej »podal marsikatero napačno politično oceno«. Sicer pa premier pravi, da se bile razmere v koaliciji že večkrat napete in so jih potem morali preseči z dialogom. Da Slovenija potrebuje polno opravilno vlado, ki bo lahko nemoteno uresničila svoje načrte. Zato se bo pač moral usesti z Židanom in Erjavcem ter se z njima pogovoriti: »Lahko sta ugotovila, da tako ne moremo voditi države. Upam, da ju je to izučilo.«
