LJUBLJANI – Globalne projekcije za leto 2013 so slabše, kot so bile letos spomladi, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil ekonomist Mojmir Mrak. Opozoril je, da Slovenijo gotovo čaka še bolj naporno leto kot letos ter da EU vse bolj prehaja v Evropo dveh hitrosti.
Projekcije so slabše
Mrak je ob današnji predstavitvi Poslovne konference Portorož, ki bo potekala 22. in 23. novembra, poudaril, da se bo konferenca dogajala v istih dneh, ko naj bi voditelji držav in vlad EU v Bruslju dosegli dogovor o naslednjem večletnem proračunu EU. To bo za Slovenijo po Mrakovem mnenju pomemben element prihodnosti, čeprav dvomi, da bo že na tem vrhu prišlo do dogovora. Opozoril je, da so globalne projekcije za naslednje leto slabše, kot so bile letos spomladi. »Nihče ne govori o recesiji, upadu gospodarske rasti, se pa predvidene stopnje nižajo. Na to sta vezani dve ključni tveganji, in sicer območje evra in ZDA. Pri ZDA je ključno, kaj se bo dogajalo z dogovorom o javnem dolgu,« je dodal.
Mrak meni, da bi bila, če ne bi bilo ukrepov Evropske centralne banke (ECB), tudi Italija že v podobnem položaju kot Španija. Prepričan je, da bi bil tudi položaj v Sloveniji, če ne bi bilo vsaj najave ukrepov ECB, drugačen.
Ali Janša pametno varčuje?
Prihodnje leto bo precej naporno, predvsem v smislu, kako uresničevati načelne dogovore, ki so jih sprejele članice evrskega območja, meni ekonomist. Glede ukrepov za stabilizacijo razmer je izpostavil, da je varčevanje nujni predpogoj za rast, je pa po njegovem pomembno vprašanje, kakšno to varčevanje je. »Če je to varčevanje, da v proračunu vsako postavko znižaš za neki odstotek, to ni najbolj pametno varčevanje,« je poudaril.
Tudi v zadnjem poročilu Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je po Mrakovih pojasnilih jasno povedano, da lahko pride, če je varčevanje prehitro, do več škode kot koristi. »Spoznanje, da ima lahko varčevanje na hitro veliko negativnih sopotnikov, je danes večje, kot je bilo pred letom,« je dejal Mrak in dodal, da je treba varčevanje dopolniti z ukrepi za gospodarsko rast.
Ob tem je poudaril, da bodo skupne evrske obveznice in bančna unija zaznamovale prihodnje leto, da pa Unija vse bolj prihaja v Evropo dveh hitrosti. Države denarne unije, torej tudi Slovenija, se bodo morale tesneje povezati, kaj bo z ostalimi državami, ki niso v območju evra, pa bomo šele videli, je pojasnil Mrak.
Bo EU povečala proračun?
Prepričan je, da je neposredna grožnje, ali bo evro obstal ali ne, ki je bila aktualna lani ob tem času, letos bistveno manjša. Ob tem pa je izpostavil, da denarna unija s proračunom v višini enega odstotka bruto domačega proizvoda na dolgi rok ni vzdržna. Gre samo za vprašanje, na kakšen način bo Unija ali povečala proračun ali te stvari urejala skozi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), je še dodal Mrak.
