LJUBLJANA – Državni zbor je v sredo končal obravnavo svežnja zakonov, s katerim naj bi zaostril pogoje za funkcionarje (denimo možnost odpoklica župana). Predloge so vložili poslanci DL. Rihard Braniselj je ob tem izrazil obžalovanje, da poslanci niso imeli poguma za sprejem zakonodaje, medtem ko so predstavniki preostalih poslanskih skupin opozarjali na ustavnopravne pomanjkljivosti predlogov.
Predloge za zaostritev pogojev funkcionarjev so v DL podali zato, da bi povrnili zaupanje v pravno državo, medtem ko je vlada predlaganim spremembam nasprotovala.
Mandatno-volilna komisija ni potrdila členov predloga novele zakona o poslancih
Zakonodajni postopek sprejemanja svežnja zakonov, ki ga je predlagala skupina poslancev DL s prvopodpisanim Branisljem, se je sicer zaustavil že v začetku septembra, potem ko mandatno-volilna komisija ni potrdila členov predloga novele zakona o poslancih. Odbor za notranje zadeve je zato določil, da se postopek konča tudi za predlagane novele zakona o volitvah v državni zbor, zakona o volitvah predsednika republike, zakona o vladi, zakona o lokalnih volitvah in zakona o lokalni samoupravi.
PS, SLS in NSi: Namen je bil dober, to pa ni dovolj
Kljub temu da zakonov državni zbor ne bo potrjeval, so svoja stališča danes podali še predstavniki poslanskih skupin.
Poslanec PS Matjaž Zanoškar je poudaril, da je bil namen predlagane zakonodaje sicer dober in pošten, vendar pa se je izkazalo, da »zgolj dober namen včasih ni dovolj«. Spomnil je na številne ustavnopravne pomisleke vlade in strokovne javnosti, povezane s posegom v aktivno in pasivno volilno pravico ter z domnevo nedolžnosti. V PS so prepričani, da je mogoče za uveljavitev etičnih in moralnih načel storiti »še kaj več in kaj bolje«.
Tudi Jasmina Opec (SLS) je priznala, da je bil namen predlagateljev dober. Poudarila pa je, da zaupanja ljudi politiki ne bodo pridobili s takimi ali drugačnimi zakoni, pač pa zgolj z iskrenim delovanjem za skupno dobro. »Jasno se je namreč pokazalo, da populizem in javnosti všečne rešitve niso nad pravnim oziroma ustavnim redom v naši državi,« je še dodala poslanka SLS.
Po besedah Ive Dimic (NSi) je ideja predlagateljev, da je treba očistiti politični prostor in onemogočiti dostop do najvišjih javnih funkcij osebam s kriminalno preteklostjo, sicer na mestu. Kot je poudarila, pa bi bilo za to treba najti način, ki je skladen z ustavo in ustavno zagotovljenimi pravicami. Omejevanje pasivne volilne pravice po njenem prepričanju ni skladno z našo ustavno ureditvijo.
Grims: Tako se konča, če se pravih problemov lotevajo ljudje z napačnega konca
»Tako se neslavno končajo stvari, kadar se pravih problemov lotevajo ljudje z napačnega konca,« pa je dejal poslanec SDS Branko Grims. V Sloveniji po njegovi oceni ni zaupanja v demokracijo, ki bi omogočala njeno normalno delovanje. Da se povrne ugled institucijam, bi morali ljudje verjeti, da njihov glas odloča, zato bi morali iti v smeri večinskega volilnega sistema, je poudaril.
Potrata: Način je ustavno sporen
V SD po besedah poslanke Majde Potrata priznavajo, da je predlagatelj želel z vložitvijo zakonov zagotoviti integriteto in povrnitev zaupanja ljudi v pravno državo in politiko. Način, na katerega je ta cilj želel doseči, pa je po njeni oceni ustavno sporen. Potrata je tudi izpostavila, da so zakonski okviri za zgledno ravnanje funkcionarjev v Sloveniji že postavljeni, in pri tem izpostavila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Braniselj: V vojski in gospodarstvu so merila, v politiki pač ne
Obžalovanje zavrnitve svežnja zakonov pa je izrazil vodja poslanske skupine DL Braniselj. Poudaril je, da na primer v sodstvu pa tudi v vojski in celo v gospodarstvu obstajajo merila, na podlagi katerih lahko nekdo opravlja neki poklic. Politiki pa po njegovi oceni nimajo poguma, da bi kriterije v zakonodajo vnesli še zase.
Jurša: Mr. Muscolu uplahnile mišice
»Kot kaže so Mr. Muscolu med parlamentarnimi počitnicami uplahnile mišice,« je na seji povedal vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. Opozoril je, da se kljub vloženim dopolnilom poslanci ne bi mogli izogniti ustavni spornosti predlagane zakonodaje. Sama ideja je sicer tudi za Juršo sprejemljiva, zato so v Desusu na delovnih telesih podprli sklepe, da se čim prej pristopi k oblikovanju take zakonodaje, ki ne bo predstavljala ustavnopravnih pomislekov.
