LJUBLJANA, ZAGREB – Pred kratkim je padla odločitev, da bo 29. junija arbitražno sodišče v Haagu objavilo razsodbo o kopenski in morski meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. O čem pravzaprav odločajo in zakaj?
Neodvisnost
Slovenija se je leta 1991 osamosvojila od Socialistično federativne republike Jugoslavije. Na to pot je zakorakala tudi Hrvaška, pri tem pa sosedi nista bili soglasni o mejah. Državi sta sami poskušali rešiti spor, a jima to nikoli ni uspelo. Še najbliže koncu spora sta bili republiki 20. julija 2001, ko je nastal znameniti sporazum Drnovšek-Račan
. V Sloveniji je dobil podporo, na Hrvaškem pa so ga zavrnili, še preden je prišel v parlament, kjer bi glasovali o njem. Sledilo je obvestilo Hrvaške, da podpisa pogodbe ne bo. Kot je prebrati v medijih, ker bi se s tem odrekli »hrvaškemu ozemlju«.
.
Vstop v EU
Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica EU, le leto kasneje pa se je o vstopu začela pogovarjati naša južna soseda. Konec leta 2008 je Slovenija ob zapiranju poglavij EU s Hrvaško opozorila na morebitno prejudiciranje meje s Slovenijo, članico EU. Rešitve spora ni bilo, zato je januarja 2009 takratni evropski komisar Olli Rehn začel iniciativo za razrešitev omenjene težave. To je pripeljalo do arbitražnega sporazuma, ki je bil podpisan 4. novembra 2009. Poglavja so se zaprla, Hrvati pa so lahko nadaljevali pot v EU – 1. julija 2013 so postali 28. članica.
O čem odloča arbitražno sodišče
V 3. členu arbitražnega sporazuma sodišče odloča o:
– poteku meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in kopnem,
– o stiku Slovenije z odprtim morjem,
– o režimu za uporabo ustreznih morskih območij.
Vir: Delo
Kot je znano, arbitraža odloča o več točkah: območju Mure, centralnem sektorju in območju Istre. Najbolj izpostavljena točka je bila v preteklosti Piranski zaliv. Slovenija trdi, da je ta bil 25. junija 1991 v celoti slovenski, Slovenija pa da je imela ob razpadu skupne države teritorialni izhod na odprto morje. Iz Zagreba temu oporekajo in pravijo, da bi meja morala potekati po sredini Piranskega zaliva ali Savudrijske uvale, kot mu pravijo Hrvati. Sloveniji odrekajo tudi teritorialni stik z odprtim morjem. Več o argumentih Slovenije in Hrvaške lahko preberete v angleškem dokumentu.
Kdo odloča
Tribunal je sestavljen iz petih arbitrov, je razvidno s spletne strani Stalnega sodišča v Haagu (PCA). To so Gilbert Guillaume (predsednik), Vaughan Lowe QC, Bruno Simma, Rolf Einar Fife in Nicolas Michel. Zadnja dva sta bila na mesto imenovana 25. septembra 2015, in sicer po odstopu dveh arbitrov, slovenskega in hrvaškega (slovenskega je le za nekaj dni zamenjal Ronny Abraham). Pred njima sta bila na tem mestu Jernej Sekolec in Budislav Vukas.
Kako je peterica arbitrov odločila, bo znano 29. junija ob 14. uri. Slovenske novice bodo razplet arbitraže, ki bo verjetno postala politična zgodba leta, spremljale v živo.
