MOZIRJE – V zadnjem aprilskem tednu so delavci Ekološkega hortikulturnega društva Mozirski gaj ponovno odprli vrata obiskovalcem ter številnim različnim prirediteljem dogajanja, ki presega vrtnarsko stroko in ponudbo stotisočerih tulipanov, stotin gredic in grmovnic cvetočega okrasnega grmičevja ter naravnega okolja, ki ga prepletajo čarobne poti, potok, tolmuni na eni strani ter na severni čudovita reka Savinja s slikovitim stometrskim jezom na zahodu. V kompleks parka neločljivo spada tudi slikovito jezerce s pretočno Gajevo strugo ter z ribiško kočo na vstopnem južnem delu gaja. Najbrž se Jožetu Skornšku, zdaj 79-letnemu upokojenemu vrtnarju (ki še vedno neumorno ustvarja vrbove like za svoj srečni kraj), pred več kot 37 leti še sanjalo ni, da bo iz gmajne z odpadki in močvirnimi lagunami prav z njegovo idejo ter ob prijateljih in somišljenikih uspelo to, kar zdaj krasi Mozirje, Zgornjo Savinjsko dolino ter Slovenijo. Tu, v »domu« slovenskih vrtnarjev, tod, kjer je naravni skansen (muzej na prostem) starih etnografsko pomembnih lesenih objektov (kmečke hiše, kovačnice, kašče, izbe zgornjesavinjskega želodca, stare žage, malega Brinečevega mlina, prevžitkarske hiše, planinske koče, čebelnjaka z vrtom medovitih rastlin, kapelice sv. Valentina, Milenine stare oštarije, zgornjesavinjskega kozolca, vinogradniškega vrta Steyerjevih žlahtnih trt ter potomke legendarne stare trte z Lenta in ne nazadnje visokega lesenega razglednega stolpa, različnih lesenih gartlcov), se dogaja velika predstava za male ljudi in za vse ljubitelje lepe slovenske ljudske zapuščine. Na skrbno negovanem vrtu je tu vsako leto več razstav, tematskih florističnih delavnic, tekmovanj, porok in slovesnih maš (ob lepih slovenskih cerkvenih praznikih kot te dni jurjevim) ter strokovnih srečanj in sejmov, povezanih z naravo, s kmetovanjem in hortikulturo. Na kratko, raj za Slovence in številne tujce, ki zdaj že vrsto let odkrivajo lepoto in urejenost parka ob vratih Zgornje Savinjske doline.
|
V teh dneh (pretekli petek) ob dnevu Zemlje so se najprej predstavili čebelarji, ki so ob razglasitvi najuspešnejših slovenskih učencev in šol v projektu Kar seješ, to žanješ razglasili mlade ustvarjalce in poznavalce čebelarstva, varstva okolja in zdravega življenja za vse, razstavili najboljše vzorce panjskih končnic, staro in najsodobnejšo čebelarsko opremo ter ponudili na ogled medene pridelke čebel in čebelarjev čebelarstva Čanč iz Šoštanja. Ob nastopu moškega pevskega zbora, mladih talentov, mladih harmonikarjev Andreja Raka (vodje ansambla Golte) ter žurki z Ribičem Pepejem še domači predsednik ČD Janeza Goličnika Mozirje Ivan Čopar in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Marko Alauf nista prišla do prave besede. A je vse z navdušenjem pozdravil domači župan (ravno ob jurjevem, občinskem prazniku občine Mozirje) Ivo Suhoveršnik, ki je poudaril pomen parka, dejavnosti domačih in slovenskih čebelarjev, spontano pa so zapeli tudi Slakovega Čebelarja. Obiskovalci gaja si v teh dneh lahko poleg le za Mozirski gaj na Nizozemskem vzgojenega tulipana z enakim imenom ogledajo na stotine gredic živopisanih tulipanov pa cvetočih eksotičnih dreves in grmovnic in ... Letos se je prvič priklatil iz Arboretuma Volčji Potok dinozaver s poreklom iz Jurskega parka, ki straši tam med grmovjem. Na razstavi bodo iz lukenj prilezli eksotični kuščarji. Če bo sončno, se bodo toploti nastavljale ogromne kače in, ups, prvič tudi različni dihurji in kune. Mnogi mladi pa si že spet želijo srečanja z liki iz risanih filmskih serij, Mikijem Miško idr.
Majska razstava tulipanov in omenjenih spremljajočih prireditev v Mozirskem gaju bo odprta do vključno 3. maja, park pa vse do oktobra letos.
Čebelarska zveza Slovenije je v okviru projekta »Kar seješ, to žanješ« pripravila natečaj za najbolj izvirne, domiselne in pristne likovne rešitve, povezane z naravo, varovanjem okolja, zdravim življenjem v tesni povezanosti s čebelami in čebelarstvom. Pripravili so kreativno mapo s 24 različnimi motivi oziroma nalogami za reševanje, k sodelovanju pa povabili otroke stare od devet do 12 let. Namen natečaja je bil spodbujanje otrok k razmišljanju o pomenu narave, varovanja okolja, voda, pomenu čebel, otroke smo želeli seznaniti s čebelarstvom in čebeljimi pridelki. Po zaključku natečaja, ki je potekel 13. februarja, so ugotovili, da je bil odziv zelo dober, saj se je odzvalo več kot 200 šol iz vse Slovenije, prejeli so izdelanih 380 kreativnih map. V Mozirskem gaju so pripravili posebno razstavo o tem in čebelarstvu ter na posebni zabavi podelili nagrade. |