Prvi zvončki so že pokukali izpod bele odeje in motoristi že nestrpno čakamo na prve kilometre letošnjega leta, čeprav so nekateri za to že izkoristili nekaj nenavadno toplih zimskih dni. Da je vožnja z motorjem za motoriste užitek, ki mu ni para, verjetno ni treba poudariti. Ker pa smo motoristi med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, sta znanje vožnje motocikla in pozornost preostalih udeležencev v prometu zelo pomembna za našo varnost. O tem, kaj lahko storimo motoristi sami, da zmanjšamo tveganje nezgode, smo vprašali vodjo ljubljanske šole vožnje Vito-L Vinka Žužka in inštruktorja varne vožnje AMZS Braneta Legana.
Po zimskem spanju
Večina nas pozimi motorje pospravi v garaže. Če smo jih po koncu sezone skrbno očistili in namazali ter poskrbeli za vzdrževanje napetosti akumulatorja, bo priprava motocikla na prvo spomladansko vožnjo preprosta in hitra. Preverimo stanje pnevmatik in jih morda celo zamenjamo z novimi, če so močno obrabljene, delovanje zavornega sistema in vzmetenja, napolnjenost akumulatorja, količino tekočin, ključnih za delovanje motorja. To so tudi stvari, ki bi jih morali preveriti vsakič, preden zajahamo motor.
Tako kot priprava stroja je pomembna tudi priprava motorista, saj smo po zimskem spanju rahlo leseni. Oba naša sogovornika, Legan in Žužek, svetujeta, da se pred prvo pa tudi pred vsemi naslednjimi vožnjami razgibamo ter njihovo zahtevnost in dolžino postopoma zvišujemo in tako utrdimo še svojo vozno kondicijo. »Na prve vožnje ne smemo iti neučakani, še preden speljemo, umirimo glavo in vožnjo začnimo strpno,« priporoča Legan. Večdnevno turo takoj po zimskem spancu vsekakor toplo odsvetujemo.
Kakovostna zaščitna oprema
Nekaj pozornosti namenimo še stanju zaščitne motoristične opreme. Poškodovana oprema, še posebno tista, ki je morebiti preživela oziroma doživela padec, je vsekakor godna za zamenjavo, saj ne omogoča več takšne zaščite kot pred poškodbo. Pri oblačilih preverimo brezhibnost vseh spojev in zadrg, svetujeta naša sogovornika. »Kadar kupujemo opremo, raje kot na ceno glejmo na njeno kakovost,« pravi Žužek in doda: »Motoristom začetnikom svetujem izbiro cenejšega motocikla in dražje zaščitne opreme. Izberimo svetlejše barve in oblačila z odsevniki ter bodimo pozorni na pravo velikost oblačil – prevelika ne omogočajo ustrezne varnosti.«
Poškodovana čelada spada v smeti
Posebno pozorni moramo biti na stanje čelade. Proizvajalci svetujejo njeno menjavo na okoli pet let uporabe, če pa je raba intenzivna, jo bomo morda morali zamenjati že prej. Legan priporoča, da jo damo vsaj enkrat na leto pregledati pooblaščenemu serviserju, ki bo strokovno ocenil njeno stanje. Spraskan vizir moramo vsekakor zamenjati. Čelado, ki je bila izpostavljena udarcu (padec nerodno odložene čelade) ali celo uporabljena v nesreči, moramo zamenjati, saj takšna ni več varna – četudi je navzven videti nepoškodovana.
Pasti na cesti
»Vsak motorist mora poznati fizikalne zakonitosti vožnje z motorjem, torej sile, ki nastajajo med njo. Prav tako se mora zavedati mnogo pasti, ki prežijo nanj v prometu,« pravi Žužek. Vsakemu kandidatu za motoristični izpit v njihovi šoli položijo na srce, naj največ previdnosti nameni hitrosti vožnje v nepregledni ovinek ter naj tam pričakuje nepričakovano. Tudi ustrezna varnostna razdalja je nujna, če želimo varno voziti. Naš sogovornik opaža, da se številni motoristi, predvsem mladi, tega ne držijo in vozijo preblizu vozila pred njimi. Če ta naglo zavre, je nesreča hitro tu.
»Mnogo prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, se pripeti ravno zaradi izsiljene prednosti, ko avtomobilist spregleda motorista,« pojasni trener varne vožnje Žužek. Tudi prehitevanje je za motoriste nevaren manever, še posebno kadar prehitevamo tovorna ali priklopna vozila, saj takrat nastajajo močni sunki bočnega vetra. Sogovornik iz šole vožnje Vito-L svetuje, da si za prehitevanje vzamemo dovolj časa in prostora. Sicer pa kot učitelj vožnje Žužek opaža, da je največja težava voznikov ta, da se ti zavedajo, da nekaj v prometu delajo narobe, a se ne potrudijo, da bi to popravili.