Most čez Reko že tretjič požgali

ŠMARTNO PRI LITIJI – »Vsi smo zgroženi nad tem, kar se dogaja,« pravi Dušanka Pevec, vzgojiteljica v Vrtcu Ciciban in idejna vodja projekta, s katerim so otrokom v vrtcu zagotovili varen dostop do narave. Most, ki so ga na reki Reki postavili pred tremi leti zato, da bi otrokom omogočili dostop in varno raziskovanje gozda, so v dobrem mesecu trikrat zažgali. Zadnjič sredi minulega tedna.

»Prvič je bil požgan 13. julija, ko ga je nekdo polil z vnetljivo snovjo in zažgal,« razloži Marjan Kahne iz Šmartna. Ker mu ga ni uspelo uničiti, se ga je spet lotil na veliki šmaren. Takrat ga je polil z vnetljivo tekočino in dodal gume, ki so se vžgale, tako da je ogenj uničil nekaj desk. Toda Kahne je most takoj popravil, tako da so otroci lahko še naprej obiskovali bližnji gozd. »Za minulo soboto so gasilci načrtovali, da bodo most obnovili, ker se bliža 1. september. Pa se je nekdo spet lotil mostu, ga spet zažgal in – da bi ga res uničil – razrezal še stebričke in podrl ograjo,« je jezen in razočaran Mahne. »Tisti, ki je to naredil oziroma ki to dela, je poden od človeka. Ta most namreč uporabljajo otroci iz vrtca in tudi drugi krajani.«

Ljudje ga potrebujejo

Most na Reki je v resnici eden tistih pozitivnih primerov, ki kažejo, kaj vse se da narediti s sodelovanjem ljudi. Zgradili so ga pred tremi leti v okviru projekta, ki so si ga zamislile štiri vzgojiteljice, ki so se povezale z Inštitutom za gozdno pedagogiko. Pripravili so projekt, s katerim okoli 80 otrokom v Vrtcu Ciciban na povsem konkreten način omogočajo raziskovanje gozda. 
»V okolici Šmartna je veliko točk v naravi, ki so zanimive za obiskovalce, vendar je težava v tem, da bi otroke iz Cicibana morali voditi ob cestah, ki niso varne, ker še ni povsod pločnikov,« razloži sogovornica.

Zato so izbrale bližnji gozd Cvinger, ki pa je bil nedostopen zaradi reke Reke. Rešitev je bila postavitev mostu, po katerem otroci varno prečkajo reko in gredo v gozd, kjer je gozdna učilnica. Ta je od vrtca oddaljena od 20 do 25 minut hoje. Vzgojiteljice, ki so v sklopu projekta postale tudi gozdne pedagoginje, pa gozdne zanimivosti delijo ne samo z otroki iz vrtca, ampak tudi s starši in drugimi krajani. »Narava ponuja ogromno možnosti za multisenzorno učenje, pomeni bogastvo materialov, ki otroke spodbujajo k zaznavanju z vsemi čutili, reševanju problemov in nadgradnji razumevanja že osvojenega znanja,« je o projektu Gozdno igrišče Cvinger zapisala Dušanka Pevec v zborniku strokovnih prispevkov Inovacijski projekti 2013/14, ki so ga pripravili pri zavodu za šolstvo.

Le koga moti?

»Vsi trije lastniki zemljišč so se strinjali s postavitvijo mostu in tudi starši ter drugi krajani so načrt podprli,« pravi Pevčeva. Ko so pred tremi leti most gradili, je na delovni akciji poleg lesarskega strokovnjaka sodelovalo še 17 staršev in 11 vzgojiteljic, material pa je prispevalo sedem podjetij in društev, občina Šmartno in 11 donatorjev.

Da je most, ki ima kakšnih 15 metrov, odlično sprejet, kaže tudi uhojena potka, ki pelje od ceste do njega in naprej. »V vrtcu poskušamo otroke čim večkrat peljati v gozd,« pravi Pevčeva in poudari, da je most odlično prenesel tudi poplavo. Je pa tudi res, dodaja, da je bil narejen brez ustreznih dovoljenj; a če bi bil en sam meter krajši, dovoljenj sploh ne bi potrebovali. Toda to v tej zgodbi sploh ni pomembno, pravi domačin Domen Merzel, ki je skupaj z gasilci sodeloval pri gradnji mostu: »Most je odlično sprejet. Krajani ga potrebujemo.«

Po požigih se krajani sprašujejo, komu je most tako velik trn v peti, hkrati pa so prepričani, da se bo v tako majhnem kraju, kot je Šmartno, prej ali slej razkrilo, kdo uničuje nekaj, kar je bilo narejeno v skupno dobro.

Po šoku, ker se je nekdo mostu lotil že tretjič, so se odločili, da ga spet popravijo. Lahko bi čakali na občino, s katero so se po drugem požigu dogovorili, da bo most legalizirala in skrbela zanj. Toda postopki zahtevajo čas. Zato so Šmarčani že ta vikend most spet obnovili. Domen Merzel razloži: »Če bi zdaj most umaknili, bi tisti, ki to dela, zmagal. A mislim, da mu ne smemo popustiti. Bomo pa most obnavljali toliko časa, da izvemo, kdo ga podira.«