BETHIOUA, KRALJEVICA, KOPER – Drama pred alžirsko obalo se nadaljuje. Že 22. dan! Nočna mora na ladji Istra slovenskega podjetja Euroshipping se je začela 22. julija. 11-članska posadka, gre za hrvaške, srbske, črnogorske in gruzijske mornarje, je tedaj prispela v alžirsko pristanišče Bethioua, za lažjo predstavo – nasproti španske pokrajine Murcia. Pripeljali so les. Potem ko so raztovorili, bi morali ladjo napolniti še s hrano, vodo in gorivom. »Že 38 let preživljam na morju, tudi moji trije sinovi so morjeplovci, navajeni smo zares na najtežje, kaj takšnega pa še ne!« je ogorčeno sporočil eden izmed članov posadke Srb Petar Perović.
Prepuščeni sami sebi
Ker posadka ni imela denarja za gorivo, s katerim bi lahko priplula vsaj do Španije, tam bi jim lahko namreč na pomoč priskočil Mednarodni pomorski sindikat in jim omogočil vsaj pravno pomoč, so obtičali pred alžirsko obalo. Prepuščeni sami sebi. Ker nimajo dovoljenja za izkrcanje, na alžirsko kopno ne smejo, zaloge hrane pa so jim tako rekoč že pošle, ostalo jim je le še nekaj vode, paradižnika, nekaj konzerv in kruh. In kar je najhuje, slovenski ladjar in lastnik koprskega Euroshippinga Bogdan Glavina, očitno do vratu v dolgovih, jim že dneve ne dviguje telefona, pravzaprav je poniknil in pustil svojo posadko na cedilu.
Nič bolje ni z drugo ladjo tega slovenskega ladjarja, ki jo je 12-članska posadka pripeljala na popravilo v reško ladjedelnico Viktor Lenac, od tam pa so jih premestili v Kraljevico, v tamkajšnjo ladjedelnico v stečaju. Tam so že dva meseca, na Padni dramo doživlja tudi slovenski pomorščak! Ob njem sta še dva Hrvata pa pet Gruzijcev, trije Ukrajinci in Romun. Ujeti med prazne hladilnike in zamrzovalnike, v neklimatiziranem podpalubju, med zalego, ščurki, »ki so pravzaprav že povsod, v kabinah, kuhinji, salonu, pa saj nimamo denarja niti za spreje proti golazni!«, sta besnela gruzijska krmarja Beka Sajaia in Amiran Beridze. Odžejajo se lahko le še pri hidrantu, a kaj ko ima ta voda okus po gumi in kovinah, njihova hrana je ves čas ena in ista – puste testenine in kruh.
»Gazda se ne javlja ...« obe ujeti posadki resignirano ugotavljata. Bogdan Glavina je bržčas tudi njim obrnil hrbet, že tedne se jim ne javlja, denarja jim ne pošilja, vpijejo v en glas. Še več: tako kot posadka, ki ne more iz Alžirije, tudi ta na Padni že dolgo ni dobila plačila, nekateri celo od januarja! Zanimivo, da se je Bogdan Glavina, sin razvpitega republiškega inšpektorja za pomorstvo Rada Glavine, pred štirimi leti znašel na nasprotni strani, kot upnik nekega ruskega tankerja, in v koprskem sidrišču ujeto posadko oskrbel z vodo. Zdaj se je 32-letni podjetnik, nekoč vzdrževalec letnega kopališča v Žusterni, ki se predstavlja za pomorščaka, a je bil, kot pravijo nekateri, le malokdaj na ladji, ujel v vsesplošno krizo, lani naj bi imela njegova družba za več kot 400.000 evrov izgube, predlani celo za tri milijone. Dobro obveščeni pravijo, da je znan kot lupež, v Istri tudi kot mučkaroš, »gre za človeka, ki med drugim sklepa neugodne pogodbe s posadko in plač ne izplačuje pravočasno!«, ga je opisal generalni sekretar Sindikata pomorcev Hrvaške Predrag Brazzoduro. Pod seboj naj bi imel nekaj obalnih kafičev, živi na veliki nogi, »zadnje čase se je naokoli prevažal z MB CLS 65 AMG, toda upniki za mercedese in rolexe medtem že trkajo na vrata ...« Kupoval naj bi poceni ladje, minimalno vzdrževane, inšpektor Ivo Maraspin naj bi mu pred časom že prepovedal pluti, a so ga nekateri (očetovi?) lobiji vselej rešili. Njegov dolg v logistični verigi je medtem postal že tako nevzdržen, o tem je razmišljal tudi vodja pomorske inšpekcije ter Maraspinov naslednik Tomo Borovničar. Lizingi, plače pomorščakom in pristojbine že dolgo niso bili poravnani.
»Mah, tudi posadka je bila vsaj nespametna,« pa je razmišljal neki drugi poznavalec. »Euroshipping je že dve leti na robu bankrota, dolžan vsem, ti pa so se vseeno odločili delati zanj. Obe ladji bi lahko prodal le še za staro železo,« se je zasmejal.
Zakaj se slovenski organi še niso zganili, nam je razodel Borovničar
Odgovor je jasen, saj sta obe zaseženi ladji, tako Istra kot Padna, registrirani pod tujima zastavama. Istra, zgrajena leta 1982, pluje pod zastavo afriškega Toga, Padna, zgrajena 1993., pa pod zastavo karibskega otočka Sveti Vincent. V zvezi s slovenskim državljanom, ki je obtičal na Padni, bi potemtakem moral ukrepati prav Sveti Vincent! Borovničar nam je odgovoril še na naše morda nekolikanj neumestno vprašanje, zakaj ujeti pomorščaki še kar vztrajajo v katastrofalnih razmerah. »Veste, najlažje je ladjo zapustiti!« nas je podučil. »To je pravzaprav zadnje dejanje, ki ga ima v mislih pomorščak. Dokler si na ladji, je namreč še vedno upanje, da bodo terjatve poplačane. Pomorščaki znajo stisniti zobe.« Povsem nasprotno kot Bogdan Glavina, ki jo je – prvi podurhal s krova.
Pirati in Glavina
Bogdan Glavina se je menda soočil celo s pirati, ki so poskušali napasti njegovo posadko sredi Indonezije, a jih je pregnala dobro oborožena straža na krovu. O svojih vtisih je aprila 2009 razlagal v neki oddaji: »Ni bilo prijetno. Sicer ti pirati niso kot iz filmov, veste, to so bolj, kako bi rekel, lokalni pirati, so pa seveda tudi takšni, ki so dobro organizirani in vse pogosteje ropajo zasidrane ladje v pristaniščih.« So se vloge do danes zamenjale?
Težave se rešujejo!
Bogdan Glavina je včeraj zagotovil, da se težave, v katerih sta se znašli njegovi ladji Istra in Padna, rešujejo. »Vse je odvisno od ene od slovenskih bank, pri čemer ne gre za finančno vprašanje, temveč za administrativno zadevo pri dokumentaciji banke glede hipoteke.« Zanikal je tudi, da je izginil, kot tudi to, da so pomorščaki ostali brez hrane. »To je izmišljotina!« Razume njihov strah, ker niso dobili plače, »toda te se izplačujejo v Kopru, Padna pa je zdaj že dva meseca na Hrvaškem.« Razumete?
