Morska želva glavata kareta (Caretta caretta) je ena najbolj znanih in hkrati tudi najbolj ogroženih živalskih vrst Sredozemlja, a je nasprotno s splošnim prepričanjem dokaj pogosta gostja v našem morju. Gnezdi namreč na obalah Grčije, Cipra, Turčije in južnega Jadrana, v severni in v naše plitvo morje, ki je še zlasti za mlade želvice eno od njihovih najpomembnejših prehranjevalnih območij v Sredozemlju, pa priplava med majem in oktobrom.
Z oznako na plavuti
Želve so zaščitene, žal pa se jih pri nas kar nekaj poškoduje, ko se zapletejo v kakšen odvržen laks ali ribiške mreže, ali pa jih povozi hitro plovilo. Pred nekaj dnevi se je tako ena ujela v mrežo kočo izolskega ribiča. O tem je takoj obvestil člane Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos in ti so jo pripeljali v piranski akvarij, kjer so jo pregledali ter ugotovili, da na srečo ni poškodovana.
Proučevalci želv prosijo ribiče in vse navtike, naj, če naletijo na poškodovano želvo, pokličejo telefonsko številko 041-981-990. Prišli jo bodo iskat in bodo zanjo dobro poskrbeli. |
V akvariju so jo ob sodelovanju akvaristov Valterja Žiže in Gorazda Lazarja izmerili ter ocenili, da je z dolžino oklepa 66,2 centimetra in z njegovo širino 61,5 centimetra ter glede na to, da je na pragu spolne zrelosti, stara okoli 20 let. Živali lahko sicer zrastejo do velikosti oklepa enega metra in doživijo dobrih 80 let. Preden so jo izpustili, je na vsako sprednjo plavut dobila po eno oznako. Tako se bo, če jo bodo še kje opazili, vedelo, da je bila pri nas.
Proučevanju in varstvu morskih želv se namenja kar precej pozornosti. Tako na primer Inštitut za biodiverzitetne študije Univerze na Primorskem v sklopu mednarodnega projekta Netcet sodeluje celo pri njihovem satelitskem sledenju. Tilen Genov, ki je sodelavec v projektu, pravi: »Netcet je projektna mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv, v kateri sodelujejo vse države ob Jadranu. Na inštitutu izvajamo del projekta, ki je osredotočen na njihovo satelitsko sledenje. Začel se je letos in bo trajal še eno leto, z njim pa želimo pridobiti podatke o gibanju predvsem mlajših želv in ugotoviti, kakšna je uspešnost njihove izpustitve v morje.«
Jadran bogat s hrano
Ni namreč znano, kje vse se gibljejo med odraščanjem. Pri nas se pojavijo predvsem v toplem delu leta, ko se v prvem življenjskem obdobju hranijo s prostoplavajočimi organizmi, zatem pa izključno s tistimi, ki se zadržujejo na morskem dnu. Mlade imajo naše morje rade, ker se še ne morejo globoko potapljati, česar jim pri nas treba. Poleg tega pa je severni Jadran bogat z njihovo osnovno hrano, kot so vetrnice, polži, školjke in raki.
Plitvo slovensko morje je v Sredozemlju zato za njihovo preživetje ključnega pomena. »Ne vemo pa, kam odplavajo, ko jeseni postane zanje prehladno in se morajo premakniti južneje. Ne vemo niti, kako daleč južno gredo. Za nekatere odrasle je znano, da prezimijo na zunanji strani Lošinja, kjer so temperature višje, za male želve pa ne vemo, ali gredo do tja ali morda celo niže v Jonsko morje. S satelitskim sledenjem bomo to razkrili in odgovorili na vprašanja, katera so njihova območja, kakšne so njihove selitvene poti in kje so, ko jih ni pri nas,« pojasnjuje Genov.