»S to knjigo postajajo Prevalje prvi kraj v Mežiški dolini, ki ima svoje že izdane razglednice znova objavljene, a tokrat v knjižni obliki. Tako bodo bralke in bralci lahko začutili utrip časa in življenja ter obudili že pozabljene, toda neizbrisane delčke preteklosti iz svojega spomina,« sta poudarila avtorja, brata, 54-letni Dragomir, univ. dipl. profesor matematike in ravnatelj Gimnazije Ravne na Koroškem, ter 51-letni prim. Davorin Benko, dr. med., in predstojnik oddelka za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ob izidu razgledniške krajevne monografije Prevalje po starih sledeh. V njej sta na 150 razglednicah in nekaj fotografijah iz obdobja 1897–1991 prikazala bogato preteklost kraja, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja izrazito zaznamovalo železarstvo, zato nas skozi vso knjigo spremlja domiselna grafična ponazoritev prereza železniške tračnice, ki je bila glavni proizvod prevaljske železarne, po katerem je slovela po vsej Avstro-Ogrski. Na industrijski razcvet kraja sta avtorja na naslovnici (in še dvakrat v notranjosti) opozorila tudi z natisom umetniške slike Prevalj koroškega slikarja Marka Pernharta (1824–1871), ki prav tako prikazuje železarno in katere izvirnik hrani Narodna galerija v Ljubljani.
Zbiranje razglednic
Po dvajsetih oziroma petnajstih letih zbiranja starih razglednic »mesta njunega bivanja, učenja in ustvarjanja« – skupaj sta jih zbrala že več kot petsto – in proučevanja vseh dosegljivih virov, ki pričajo o razvoju Prevalj in njegovi preobrazbi do danes, sta se avtorja odločila, da svoje slikovno gradivo in spoznanja posredujeta tudi sokrajanom in drugim Korošcem. Še posebno zato, ker so mnogi od njih ob prelistavanju njunih albumov z razglednicami pokazali veliko zanimanje za pretekle podobe kraja, ljudi, zgradb, dogodkov … V dodatno spodbudo jima je bil podatek, da bo prihodnje leto minilo 150 let od prihoda prvega vlaka na Prevalje (in s tem vzpostavitve železniške povezave Maribor–Celovec) ter od odprtja prve pošte v Mežiški dolini.
»Z obema dogodkoma so Prevalje, tedaj na vrhuncu svojega gospodarskega razvoja, postale povezane s svetom in se mu odprle. Razvoj na gospodarskem področju je prinesel velike in pozitivne spremembe v šolstvu, zdravstvu, kulturi in turizmu. Pomenil je preseganje boguzahrbtništva in odpiranje trmaste zaprte koroške duše, navajene na divjost, temačnost in samotnost gozdnate, bregovite pokrajine,« pravita zaprisežena Prevaljčana in nadaljujeta: »Danes je od bogate industrijske tradicije ostalo bore malo. Nekako nam je usojeno, da turbokapitalizem na prelomih stoletij poniža naše mesto. A ljudje se ne damo. Duh in duša naših prednikov, ki so tu tako ali drugače zaznamovali prostor in čas, živi v nas. Zato sva s knjigo želela vsem, ki živimo in bomo tu prebivali, prikazati kraj kot nekdaj pomembno gospodarsko, kulturno in politično središče ter vse skupaj spodbuditi, da s svojim delom in ustvarjanjem pripomoremo k temu, da bo naše mlado mesto prepoznavno tudi danes in v prihodnje.«
Monografija razdeljena na tri obdobja
V premišljeno urejenem knjižnem delu, ki je po prepričanju prevaljskega župana dr. Matije Tasiča »odsev njune iskrene povezanosti z rodno zemljo«, sta Dragomir in Davorin Benko svojo obsežno zbirko razglednic, zemljepisno omejeno samo na kraj Prevalje, razdelila na tri obdobja: Avstro-Ogrska (približno polovica), od konca prve do konca druge svetovne vojne ter čas med letoma 1945 in 1991. Z njimi sta najprej vsebinsko opremila šest zgodovinskih razmišljanj in opisov njunih rojakov. Na uvodnih straneh prim. Drago Plešivčnik, zdravnik in kulturni delavec, mag. Vinko Ošlak, pisatelj in filozof, ter Primož Suhodolčan, pisatelj in poslovnež, vsi trije so sosedje iz starega jedra naselja, imenovanega Fara, in predstavniki treh generacij razmišljajo o tem, ali imajo Prevalje dušo. In vsak s svojega zornega kota temu pritrdi. Sledijo geografski opis kraja Štefana Kebra, profesorja zemljepisa in zgodovine, predstavitev Prevalj v 19. stoletju s poudarkom na mogočni železarni dr. Karle Oder, etnologinje, profesorice zgodovine in muzejske svetovalke, ter zapis o kraju in ljudeh med obema vojnama Mirka Kumra, družbenega delavca. V sklepnem delu knjige sta snovalca opozorila na pomen starih razglednic kot dragocenega vira za raziskovanje naše dediščine, zatem pa sta se s poučnim razgledniškim prikazom in kratkimi opisi posameznih motivov sprehodila skozi štiri najznačilnejše predele mesta: Faro, Barbaro in Brinjevo goro, železniško postajo in Prevalje kot celoto.
Knjiga je dvojezična
Avtorja sta knjigo, ki obsega dvesto strani in ki jo je s pretanjenim občutkom oblikoval arhitekt Matija Miler, zasnovala dvojezično (tudi v nemščini), saj, kot pravita, posega v geografski prostor, ki je bil nekoč enoten, nato razdeljen in zdaj znova združen v Evropski uniji. Pri tem upata, da bo to delo eden od povezovalnih mostov narodov okoli Pece. »Starejšim bo bogata vsebina obudila spomine na stare čase, mlajšim pa bo odličen vir za proučevanje zgodovine kraja ali pripomoček za vzgojo v domoznanstvu in domoljubju,« je prepričan Jožko Kert, predsednik Kulturnega društva Mohorjan, ki je knjigo založil. To je v petnajstih letih že 41. knjižna izdaja tega izjemno dejavnega prevaljskega društva, ki na založniškem področju nadaljuje bogato tradicijo Mohorjeve družbe, tu delujoče v obdobju 1919–1927. Veliko zanimanje za krajevno zgodovino so Prevaljčani izrazili s prenapolnjeno dvorano v družbenem domu ob sredini predstavitvi, obenem pa so someščana prisilili k temu, da morata že po enem tednu načrtovati ponatis, saj je vseh 700 bibliofilskih izvodov (vsak je oštevilčen in lastnoročno avtorsko podpisan!) že pošlo.
