Piranski slikar Repy Repija vsako poletje poskrbi za kakšen dogodek. Že vrsto let rad popelje na osvežitev s kopanjem eno izmed svojih na platnu upodobljenih znanih osebnosti. »Vse preveč slik je zaprtih v znanih galerijah ali muzejih,« pravi. Zato je pred šestimi leti v poletni vročini prvič vzel s seboj na plažo pri hotelu Piran svojo sliko Mone Lise. Nato je na kopanje peljal Marlyn Monroe, Nefreteto, raka (ker ga je premagal po hudi bolezni), Marijo Terezijo in letos Picassa.
Približevanje
umetnosti ljudem
»Želim pokazati, da umetnost lahko živi tudi zunaj med ljudmi,« pravi ta v Bosni in Hercegovini rojeni umetnik. Da bi umetnost na čim bolj nekonvencionalne načine približal vsem, je med drugim izpeljal nenavadne likovne razstave v vojaških rovih oziroma bunkerjih v Pivki, v podhodu za pešce v Velenju in že šest let domiselno pripravlja vsakoletne poletne razstave kar v predoru nekdanje ozkotirne železniške proge Parencane.
Veličasten predor, dolg 550 m, je streljaj nad središčem Portoroža na danes vse bolj priljubljeni rekreativni Poti zdravja in prijateljstva. Nanjo se podaja vse več rekreativcev in turistov, ki radi spoznavajo manj znane, a zato nič manj očarljive istrske kraje v okolici obmorskih turističnih mest. Ker nima posebnih strmin, je primerna za manj utrjene pohodnike in otroke, predvsem pa je zanimiva zaradi enkratnega naravnega istrskega okolja.
Podobe s potovanj
Letos je bila razstava v predoru v celoti posvečena Moni Lisi, ki jo je Repy skupaj z njenimi upodobitvami še treh mladih piranskih slikarjev tako osvobodil galerijskih zidov pariškega Louvra. Eno najbolj znanih umetniških del na svetu je že pred leti upodobil v svoji špagetni tehniki. Eno od kopij je v zadnjih letih jemal s seboj na potovanja in jo povsod tudi fotografiral. V predoru so fotografijam delale družbo še upodobitve Mone Lise Vaska Vidmarja, Tineta Dekortija in Žige Udriha.
Za živahno odprtje razstave v predoru je recenzijo Repyjeve ustvarjalnosti pripravil akademski slikar mag. Vedran Vražalić, prebral pa dramski igralec Valter Dragan. Manjkal ni niti župan Peter Bossman, saj občina Piran rada podpira domiselne razstave, ki osvežijo sicer razgibano portoroško ter piransko poletno kulturno-zabavno sceno. K dogajanju in primerni družabnosti pa so prispevali tudi pedoči na buzaro in kalamari na žaru, ki so jih pripravljali kar pred predorom.
Repy ima v Piranu atelje z galerijo Ende. »Tako ime sem ji dal zaradi slabih časov, v katerih živimo umetniki. Ne vem, ali Ende pomeni začetek konca ali morda začetek nečesa novega,« je kritičen do razmer v kulturi. Nikakor pa mu ni žal, da njegov atelje postaja družabna točka Pirana, kamor turisti vse raje vstopijo tudi za prijeten klepet z njim.
Od Trsta do Poreča sedem ur Parenzana oziroma Porečanka, ki je povezala kraje med Trstom in Porečem, je bila dolga 123 km, zgradili pa so jo leta 1902. Bila je zahteven projekt, saj je šla skozi osem do danes ohranjenih in skupaj 1530 metrov dolgih predorov, čez 11 mostov, šest viaduktov in številne useke. Zaradi zavojev in vzponov je bila povprečna hitrost vlaka le 25 km/h, tako da je potovanje s postanki med končnima postajama trajalo kar sedem ur. Ker je proga postala nerentabilna, je bila leta 1935 ukinjena. Lokomotive in vagoni so romali v notranjost Italije, še zlasti na Sicilijo, tračnice pa so poslali v takratno italijansko kolonijo Etiopijo, vendar tja niso nikoli prispele, ker se je z njimi natovorjena ladja potopila. |
