TRADICIONALNO

Moko si meljejo v mlinu na veter

Objavljeno 10. september 2017 10.42 | Posodobljeno 10. september 2017 10.42 | Piše: Mojca Marot

Etnološka vasica Križeča vas je ena največkrat nagrajenih pri nas.

Vlasta in Janez poskrbita, da se lahko gostje po dobri hrani tudi zavrtijo. Foto: Osebni arhiv

POLJČANE – Križeča vas je strnjeno naselje, razprostrto na hribčku na levi strani Dravinjske doline, slab kilometer je oddaljena od znanega zgodovinskega kraja Studenice. Zadnjih dvajset let se v Križeči vasi še posebno posvečajo čistemu in urejenemu okolju. V ta namen so leta 1996 ustanovili Turistično društvo Lucija, ki je dobilo ime po bližji cerkvici svete Lucije. Vsa ta leta ga vodi vaški gostilničar Janko Kidrič, člani društva pa so tako rekoč vsi krajani. Nič čudnega, da so zato tudi zastavljene naloge turističnega društva že kmalu obrodile sadove, saj je ta majhna in urejena vas, na katero se najlepši pogled odpira z Boča, dobila že šest zlatih vrtnic za urejenost kraja. Leta 2005 so postali najlepša vas, leto zatem pa so na tekmovanju Entente Florale Europe osvojili srebrno priznanje za najlepšo evropsko vas in za le nekaj točk zgrešili zlato. Leta 1996 so bili v KS Studenice razglašeni za najlepšo vas v Slovenski Bistrici, pod katere občino so spadali sprva, v letih 2004, 2005 in 2006 pa so prejeli priznanje za najlepšo vas v Sloveniji.

Tudi oglarska koča

»Naša vas je tudi prva vas etnološke kulturne dediščine v Sloveniji. Imamo mlin na veter, v katerem vsako leto zmeljemo do osem ton pšenice na vetrno energijo, ki jo vaščani pridelajo sami. Imamo kmečko izbo s krušno pečjo, v kateri lahko v eni peki spečemo do 30 kolačev kruha iz pretežno polnozrnate moke, ki smo jo pred tem zmleli v mlinu na veter,« pove Kidrič. Sredi vasi in v neposredni bližini gostilne Pri dvojčicah, ki je večkrat na leto središče dogajanja, stoji tudi stiskalnica, preša po domače, ki je stara več kot 180 let. »V enem prešanju lahko stisnemo do 170 litrov soka,« nam še pove Janko Kidrič, ki je tudi gostilničar in na splošno gonilna sila vasi. Premorejo še oglarsko kočo, v kateri prikažejo kuhanje oglja, pa vaški čebelnjak, domačini in obiskovalci pa se radi pomudijo na vaški tržnici, na kateri je mogoče kupiti pridelke in izdelke lokalnega okolja. Vse od suhomesnatih izdelkov, drobnega peciva, jabolčnega kisa, bučnega olja, pa tudi med, polnozrnato pšenično moko iz mlina, različne rezance, domači čaj, mlince, sezonsko sadje in zelenjavo. Tisti, ki obiščejo Križečo vas, od tam nikoli ne odidejo žejni ali lačni, za kar poskrbijo v gostilni Pri dvojčicah, kjer pogosto odmeva tudi glasba. Dvojčici Vlasta in Vesna, po katerih je gostilna dobila ime, sta že kot deklici navduševali z igranjem na harmoniko. Zdaj sta odrasli in obe že mami. Vlasta in njen mož, znani glasbenik Janez Šabec, še vedno poskrbita, da se lahko gostje, če to želijo, zavrtijo ob kakšni poskočni viži.

Posadijo 7000 rož na leto

Poseben pomen so v Križeči vasi namenili oživljanju starih šeg in običajev, ki jih prikazujejo tudi na vsakoletni, zdaj že tradicionalni prireditvi Dar jeseni. Takrat lahko vidimo mletje in stiskanje jabolk na stari preši, v krušni peči zadiši po sveže pečenem kruhu, prikažejo tudi kuhanje oglja, domačini pa se drug pred drugim pohvalijo z največjimi pridelki. Letos so s prireditvijo nekoliko pohiteli in jo pripravili že avgusta, saj si nekateri zaradi vročega poletja obetajo zgodnejšo trgatev. Zato letos tudi vseh dobrot, denimo kostanja, niso mogli ponuditi v pokušino. So pa tako kot vsa prejšnja leta poskrbeli za hrano in pijačo ter prijetno vzdušje. Sicer pa je zanimivo, da so vaščani Križeče vasi takrat, ko so preživljali najtežje čase, ohranili drznost, odločnost ter pokazali trdoživost in uporništvo tudi s tem, da so kljub strogi prepovedi slovenske besede v cerkvi pri sv. Luciji ilegalno organizirali maše v materinem jeziku, še posebno pa so si dali duška pri petju slovenskih pesmi, ki so donele s cerkvice na hribu in jih je bilo slišati celo v dolino do bližnjih Studenic. In to ne oziraje se na posledice. Še pred štirimi desetletji je bila večina vaščanov kmečkega stanu, živeli so na manjših in razdrobljenih kmetijah, o elektriki in vodovodu ni bilo ne duha ne sluha vse do leta 1970, ko je bil zgrajen vaški vodovod. Še nekaj let pozneje so dobili asfalt, tako da je vasica zadnjih 25 let korenito spremenila podobo. V svojem jedru pa ohranila prvinskost. »Naši krajani še vedno vse leto skrbijo za lep videz, tudi tako, da vsako leto posadijo 7000 rož,« ponosno pove Janko Kidrič. K sodelovanju pri kulturnih in zabavnih prireditvah jim je uspelo pritegniti tudi prebivalce sosednjih krajev. Dokler bo tako, bo v Križeči vasi vedno veselo. In lepo. 
 

Deli s prijatelji