Slovenskim glasbenikom zaradi zakona o avtorskih in sorodnih pravicah že dolgo prekipeva. Sprva niti sami med seboj nisi bili čisto usklajeni, zdaj pa je, tako kaže, dozorelo spoznanje, da brez enotnega nastopa še dolgo ne bodo učakali boljših časov. Strnili so vrste in se enotno zavzeli za boljše razmere svojega dela. Te so namreč za glasbeno industrijo v Sloveniji nevzdržne. Zakaj in kdo ni opravil svoje naloge? Zakaj v četrt stoletja samostojnosti naša zakonodaja še vedno ni urejena tako, da bi zapovedovala pošteno in pregledno delitev denarja med ustvarjalce in izvajalce slovenske glasbe? O tem smo se pogovarjali z Rokom Švabom. Širši javnosti je poznan kot tisti modrijan, ki mojstrsko obvlada harmoniko, sicer pa glasbeni avtor, pisec besedil in aranžmajev ter večinski lastnik glasbene založbe Vox Nova, ki je ena naših največjih neodvisnih produkcijskih hiš. To pa pomeni, da ni financirana iz javnega denarja in ni distributer za tuje založbe. Medtem se država že vsa leta vede tako, kot da ji slovenske glasbene produkcije ni mar …
Zakaj v Sloveniji neodvisne glasbene založbe komaj preživijo?
Jedro vseh težav sta piratstvo in neurejena zakonodaja. Od tod izvira problem netransparentne delitve denarja med založbami. Tisti, ki se ukvarjamo izključno z domačo produkcijo, ne moremo konkurenčno nastopati proti koncernom, ki zastopajo tuje in domače založbe.
Glasbeniki to občutite kot dolgoletno izkoriščanje, zaradi katerega vas mineva potrpljenje?
Da. Dovolj nam je tega, da se hoče država polastiti naših pravic. Glasba, ki jo mi ustvarimo, je naša, in država nas ne more prisiliti, da jo prisilno upravlja nekdo drug, če se mi s tem ne strinjamo. Država preprosto želi imeti nadzor nad našim delom. To pomeni, da bi rada določala, kaj bomo mi delali, namesto da bi določila, kako bomo upravljali svoje pravice. Ne more biti poslovna skrivnost, kako naj se deli denar. In glede predlogov in rešitev, s katerimi bi izboljšali položaj slovenske glasbe oziroma glasbenikov, smo usklajeni s Sindikatom glasbenikov Slovenije, Glasbenim forumom, Slovensko unijo glasbenih ustvarjalcev, z Društvom slovenskih skladateljev ter s predstavniki neodvisnih glasbenih založb.
Pred kratkim ste svoje predloge predstavljali v državnem zboru in prvič se je zgodilo, da so vam prisluhnili predstavniki vseh poslanskih skupin. Kaj ste povedali poslancem?
Slovenski glasbeniki in drugi zastopniki ustvarjalnosti smo poudarili, kako škodljiva je trenutna zakonodaja, ki je pisana na kožo uničevanju slovenske glasbe in slovenske kulture. Povedali smo, kako slabe posledice je pustil dosedanji zakon in da novi osnutek zakona ni tak, da bi zaščitil obstoj in razvoj slovenske glasbe. Glede na premierjeve izjave, da se zavzema za popravo krivic, pričakujemo, da bo prisluhnil tudi glasbenikom in zagotovil pridobitev zakona, kakršnega pozna Evropa. Sicer pa si vsi prizadevamo za vzpostavitev dialoga in pogojev za normalno delo glasbenikov v Sloveniji. Navsezadnje si glasbeniki ne želimo nič drugega kot to, da se lahko ukvarjamo z glasbo, ne pa s politiko, saj smo glasbeniki, in ne politiki.
Kakšen je bil odziv?
Poslanci so se strinjali z nami, da je nekaj na tem področju treba narediti. Ampak občutek imam, da v bistvu ne razumejo problematike avtorstva in pravic, ki iz tega izhajajo, saj gre za zahtevno področje, ki ga ne moreš razumeti, ne da bi se vsaj malo poglobil vanj, zato poslanci pač ravnajo, kot ravnajo. Sprejeli bodo nekaj, o čemer pojma nimajo. Nesprejemljivo je tudi, da doslej še niso bile narejene nobene analize. Brez tega je vse govorjenje v prazno … Sicer pa je stvar takšna kot na vseh drugih področjih: velika podjetja poskušajo tudi na glasbenem področju izriniti manjša slovenska glasbena podjetja in glasbenike.
Tudi ministrstvu za gospodarstvo ste že pred meseci poslali nekaj konkretnih predlogov, vendar ni pravega odziva.
Septembra lani smo imeli sestanek na ministrstvu in dogovorili smo se, da jim pošljemo nekaj rešitev, ki bi lahko bile podlaga dobrih zakonskih sprememb za izboljšanje finančnega poslovanja glasbene industrije, ki se ukvarja z domačo produkcijo. Gre torej samo za tiste založbe, ki se ne ukvarjajo z uvozom, pač pa zgolj z lastno produkcijo. Predlagali smo, da bi skupaj ugotovili dejansko vrednost prodaje albumov v zadnjih petnajstih letih. Po trenutnih ocenah je prodaja v Sloveniji padla za kar 90 odstotkov. Poročilo o svetovni prodaji plošč pa kaže, da je bil padec manjši od 50 odstotkov.
Takšna smernica je zgovoren kazalnik tega, da je pri nas položaj precej slabši kot drugje.
To kaže, da so razmere v Sloveniji za glasbeno industrijo resnično nevzdržne. Najmanj kar je, je potrebna izdelava poročila o trenutnem stanju, ker niti tega nimamo. Brez njega pa se sploh ne moremo pogovarjati med seboj, saj ne vemo, pri čem sploh smo. Šele na tej podlagi bi država lahko sprejemala pametne zakonske spremembe. Tudi Evropska komisija je naredila poročilo o stanju v glasbeni industriji.
Glede na zakon o avtorskih in sorodnih pravicah so glasbene založbe in glasbeniki poleg prihodkov lastne produkcije od prodaje plošč upravičeni še do drugih virov prihodkov. Kako je s tem?
Da, upravičeni smo še do nadomestila pri javnem predvajanju fonograma po 130. členu zakona, ki govori o tem, da če se fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, ali njegov posnetek uporabi za radiodifuzno oddajanje ali katero drugo obliko javne priobčitve, je uporabnik dolžan vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo. Poleg tega ima proizvajalec fonogramov pravico do nadomestila za zasebno ali drugo lastno reproduciranje. Ministrstvu smo predlagali, da se takoj naredi pregled stanja učinkovitosti pridobljenih prihodkov iz teh dveh virov. Kolikor vem, je na tem področju veliko težav in z ministrstvom se želimo dogovoriti, kako rešiti te težave. Nujno je, da skupaj izdelamo poročilo o trenutni učinkovitosti domače glasbene industrije in izdelamo strategijo za boljšo prihodnost. A žal na pravi odziv in realizacijo še vedno čakamo. Doslej prava volja ministrstva ni bila izražena.
Med glasbeniki tudi niso redki namigi o škodljivem monopolu IPF, zavoda, ki upravlja celotno slovensko sorodno pravico.
Lastniki zavoda IPF so praktično nedelujoče založbe. Med 15 najbolj delujočimi založbami v Sloveniji v zadnjih treh letih so Nika, Dallas, Menart imele zgolj 10,67 odstotka izdanih projektov, medtem ko so imeli Zlati zvoki, Celinka in Vox 41,33 odstotka izdanih projektov, a kljub temu pri upravljanju svoje lastnine nimajo nikakršnega vpliva in možnosti. Monopolno organizacijo IPF obvladujejo trije omenjeni zastopniki tujih glasbenih založb. Soustanovitelj Dots records, d. o. o., je izbrisan, Multimedia, d. o. o., je v stečaju. Sindikat glasbenikov Slovenije pa nima nikakršnega vpliva. Takšno stanje je naravnost alarmantno in kliče po drastičnih ukrepih.
Noč Modrijanov 2016 »Priprave na letošnjo Noč Modrijanov, ki bo potekala 20. in 21. oktobra, so v polnem teku. Zaenkrat vse poteka po načrtih. Obiskovalcem in pozneje tudi televizijskim gledalcem obljubljamo presežek. Veselimo se koncerta in vseh točk, ki jih bomo izvedli skupaj z našimi glasbenimi prijatelji. Karte gredo v prodajo 16. avgusta ob 10. uri. Nakup bo mogoč v vseh Eventimovih poslovalnicah pri nas in v zamejstvu ter po celotni Hrvaški, prek spletne trgovine Eventima ter na Petrolovih črpalkah. Prisrčno vabim na naš koncert tudi bralce Nedeljskih novic.« |
Noč Modrijanov 2016
»Priprave na letošnjo Noč Modrijanov, ki bo potekala 20. in 21. oktobra, so v polnem teku. Zaenkrat vse poteka po načrtih. Obiskovalcem in pozneje tudi televizijskim gledalcem obljubljamo presežek. Veselimo se koncerta in vseh točk, ki jih bomo izvedli skupaj z našimi glasbenimi prijatelji. Karte gredo v prodajo 16. avgusta ob 10. uri. Nakup bo mogoč v vseh Eventimovih poslovalnicah pri nas in v zamejstvu ter po celotni Hrvaški, prek spletne trgovine Eventima ter na Petrolovih črpalkah. Prisrčno vabim na naš koncert tudi bralce Nedeljskih novic.«