LJUBLJANA – Dogajanje v državnem zboru (DZ) je danes zaznamovala razprava o predlogu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. Ta je v predlogu določena kot življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol. Novelo je v parlamentarni postopek vložila opozicijska stranka ZL, tudi vlada predlogu ne nasprotuje.
Vprašajte se, zakaj imate vi te pravice, drugi pa ne
Matej T. Vatovec iz ZL je poudaril, da želijo z novelo odpraviti protiustavno stanje in diskriminacijo istospolnih partnerjev ter doseči enakopravnost vseh pred ustavo. »Vsi, ki ste poročeni ali imate v zakonu ali v zunajzakonski skupnosti pravice, se vprašajte, zakaj imate vi te pravice, drugi pa ne. S tem korakom Slovenija danes vstopa v 21. stoletje,« je predstavitev zaključil Vatovec. Veseli se, da bo v skupnosti, v kakršni uživa s svojo ženo, lahko uživali tudi drugi. Razlikovanje glede na osebno okoliščino je treba obravnavati kot diskriminacijo. Za eno skupino imamo en zakon, za drugo drug zakon, kaže, da ne gre za enako obravnavo.
Predlog novele tudi za istospolne partnerske skupnosti prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola.
Uroš Prikl, predsednik odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, je povedal, da so prejeli številne pripombe in tudi odklonilna stališča. Sprejeli so amandmaje ZL in SDS. Prikl je nadaljeval, da se z novelo zakona definicija družine, kot jo poznamo, le širi. S sprejetjem te novele bi dali sporočilo državljanom, da smo zrela družba, je prepričan Prikl. Odbor je amandmaje ZL odbor sprejel, amandmaje SDS pa ne.
V vrsto za posvojitev
Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, je poudarila, da je nujno, da pravice istospolnih uredimo tako, kot si zaslužijo. »Zakon nikomur ničesar ne jemlje.« Nadaljevala je, da je treba odpraviti neustavno stanje, na katero so opozorili tudi ustavni sodniki. Poudarila je, da pravica do otroka ne obstaja, in to za nikogar. In da tudi »s predlagano novelo ne dajemo pravico istospolnim partnerjem pravice za posvojitev, ampak le, da se med 500 vlogami za posvojitev postavijo v vrsto«. Sicer pa ministrica še upa, da smo kot družba dovolj zreli, da sprejmemo posameznika takšnega, kakršen je.
V NSi so osupli in žalostni
Iva Dimic je v imenu NSi izrazila osuplost. »Krščanski demokrati smo, milo rečeno, osupli nad obravnavo, kot jo predlaga ZL s tiho podporo vlade. To kaže, koliko jim je do upoštevanja volje ljudstva,« je spomnila na referendum o družinskem zakoniku. »Že nova raba pojma družine lahko ima daljnosežne posledice.« Največ težav imajo v NSi s posvojitvijo otrok istospolnih partnerjev in temu se upirajo, pri tem pa se opirajo na številna strokovna mnenja.
»Žalostni smo, da smo napadeni tisti, ki se borimo za dobrobit otrok. Smo za ureditev pravic istospolnih, ampak ne moremo pristati na takšno razpravo, ki gre na škodo otrok,« meni Dimičeva. Poslanska skupina novele ne bo podprla.
»Jutri bo nov dan in nič se ne bo spremenilo«
Jani Möderndorfer (ZaAB) je začel precej čustveno. »Danes je v resnici lep dan,« je začel in poudaril, da gre za zgodovinski dan. Verjame, da se bo današnja obravnava zaključila uspešno. »Ta trenutek gre zahvala stranki ZL, ki se je odločila, da je v pravem trenutku naredila ta korak, ki bi ga sicer naredil kdo drug,« je bil navdušen Möderndorfer. Nato je opozoril na vse argumente nasprotnikov novele, predvsem pa, da je v središču te razprave »nesrečna posvojitev«, ki pa sploh ni predmet razprave.
»Ne vem, zakaj imamo takšne probleme, kadar se imajo ljudje radi, kadar se hočejo radovati, kadar hočejo dedovati, kadar hočejo imeti neko skupnost, kot je družina. Še posebej ker name to ne vpliva nič. Jaz bom še vedno imel svoj zakon, moja žena bo še vedno moja žena. Po sprejetju tega zakona bo nov dan in nič se ne bo spremenilo. Ta zakon bom z veseljem podprl.«
Simona Kustec Lipicer (SMC) je povedala, da bo poslanska skupina novelo podprla in ponovila, da ne gre za posvojitve, ampak za ureditev skupnosti dveh oseb. Poudarila je pravico do enakopravnosti vseh pred zakonom. »Tako kot ne zapovedujemo, kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji sme imeti rad kratkolase, dolgonoge, verne, svetlo ali manj svetlopolte ..., tudi v primeru soglasnega odnosa nimamo pravice drugim zapovedovati, omejevati ali prepovedovati, koga naj ljubijo – ženske ali moške.«
Sicer pa si je Kustec Lipicerjeva pripravila precej predolg govor, saj je bila po zvočnem signalu za zaključek govora, kar trikrat pozvana, da zaključi govor, vendar je zapisano prebrala do konca.
»Dva moška ne moreta biti dobra mama«
Jelka Godec je v imenu poslanske skupine SDS dejala, da se je koalicija v času, ko se država bori z veliko socialno krizo, odločila, da bo povozila voljo ljudstva. »Ne gre se znebiti vtisa, da gre za revanšizem za izid referenduma o družinskem zakoniku.« Zanima jo, zakaj se predlaga redefinicija zakonske zveze in ukinja definicija moža in žene. V poslanski skupini menijo, da je zakon slabo pripravljen, da gre za kršitev poslovnika in da posvojitev otroka ni pravica posameznika.
»Ne trdimo, da dva moška ne moreta biti dobra očeta, trdimo pa, da nobeden od njiju ne more biti dobra mama.«
Jana Jenko (Desus) je povedala, da so v poslanski skupini razklani predvsem pri vprašanju zunanjih posvojitev otrok med istospolnimi partnerji in se bodo na glasovanju odločali po svojem prepričanju.
Matjaž Nemec je v imenu SD dejal, da že predolgo traja gonja proti drugačnosti in se je nato na pol poetično vprašal, kdo lahko komu narekuje koga imeti rad, saj se zaljubimo v osebo in ne njen spol ali kaj drugega. Predlog zakona bodo podprli.
Violeta Tomič, ki prihaja iz vrst predlagatelja novele (ZL), je še enkrat pojasnila, da se z redefinicijo zakonske skupnosti na enostaven, sistemski način odpravi diskriminacija in omogoči enakopravnost. Slovenije je bila tudi na tem področju nekoč pionirska, danes pa jo tudi na tem področju druge države prehitevajo.
Novakova: Bog je že vedel, zakaj nas je tako ustvaril
Ljudmila Novak (NSi) je v razpravi poudarila, da si prizadevajo, da bi bil odnos do istospolnih pozitiven in prijazen, da v stranki prisluhnejo tudi njihovim težavam. »Tisti, ki mislijo, da se bodo s sprejetjem zakona odpravile vse težave istospolno usmerjenih, se motijo.« Prepričana je, da bo ta zakon sprožil razkol v državi in da bo po sprejetju tega zakona istospolno usmerjenim težko, da bodo slišali marsikaj na svoj račun. »Ne želimo si diskriminatorne obravnave istospolnih, ampak ta zakon tega ne bo odpravil.«
»Enakosti ni: bili smo ustvarjeni kot moški in ženske. Bog je že vedel, zakaj nas je tako ustvaril. Zakonska zveza je zveza med možem in ženo,« je prepričana Novakova. Ni ji jasno, zakaj bi zvezo med dvema moškima in ženskama poimenovali z nečim, »kar je že zasedeno, že zasedeno z neko drugo skupnostjo«.
»Zakonska zveza je zveza med možem in ženo. In to je veljalo stoletja. Pod pretvezo enakih pravic hočemo to spremeniti čez noč. In to po skrajšanem postopku,« je ogorčena Novakova.
»Če sem najprej mislila, češ briga me, kako se kdo poroča. Ampak pri otrocih pa to ne gre, briga me, v kakšni skupnosti bo odraščal, živel.«
Novakova je še razkrila, da so v tujini nekatere pravice istospolno usmerjenim že priznane, ampak zaradi pritiskov dobro plačanih aktivistov, ne zato, ker je to tako humano.
Novakova ve, da takšna skupnost ni najboljša skupnost za otroka in da že v izhodišču to ni najboljše okolje, ob tem pa hitro dodaja, da ne pravi, da so druge družine boljše. Da istospolne skupnosti niso najboljše za otroke, pa naj bi po besedah Novakove kazale tudi raziskave. Nadaljuje, da na tujem odrasli posvojeni otroci tožijo državo, če so bili dani v posvojitev, denimo na Švedskem zato, če so bili dani v posvojitev v družino druge rase in so zaradi tega čutili pritiske. Nato se je odzvala na besede Vatovca, češ da bomo s sprejetjem tega zakona stopili v 21. stoletje. Novakova pravi, da pa pri pripravi zakona o dostojnem pokopu ugotavlja, da še v 20. stoletju nismo.
Godec: Otroke daje le združitev moškega in ženske
Jelka Godec pa je nato v razpravi odgovorila precej čustvenemu Möderndorferju o lepem pomladnem dnevu: »Lep pomladni dan lahko rodi novo življenje, ampak le v enem primeru, ko se združita moški in ženska. V primeru, ko se združita moški in moški ali ženska in ženska, se ne bo zgodilo nič. Ampak takrat lahko otroka zahtevajo od države,« pravi.
Nato pa je povedala, da ko pri njej doma otrok na televiziji vidi dva moška, ki se poljubljata in ob tem doda »pri nas doma tega ne skrivamo, da ne boste mislili«, pa otrok poglede in reče: 'ooo, to pa ne gre'; otroci naj bi torej vedeli, kaj je prav in kaj ne.
Oglasila se je znova ministrica in dejala, da smo nekoč otroke brez staršev klicali 'pankrt' in da tovrstne oznake dajemo mi sami, družba. Pri tem pa ima veliko vlogo vzgoja v domačem okolju. Mrakova je še dejala, da v tej razpravi znova sliši in podoživlja vse, kar je bilo izrečeno v številnih razpravah, ki pa niso prinesle nič. Nasprotniki sprejetja zakona namreč še vedno vztrajajo pri svojem mišljenju, zbrane pa je pozvala, naj se vendar danes sprejme.
Starši na prevzgojo?
Čustvena je bila razprava Dimičeve, ki je zgrožena, da je interpretacijo odločitve ustavnega sodišča, na katero se sklicujejo nasprotniki sprejema zakona, Mrakova označila za netočno oziroma je rekla, da lažejo. »Da besede lažeš, pridejo iz ust ministrice. Ah, sploh ne bom komentirala naprej,« je bila ogorčena. Prav tako ji ni jasno, kaj bo zdaj s posvojitvami: ministrica namreč govori o tem, da pravice do posvojitve ni, hkrati pa o tem, da se bodo istospolni pari zdaj postavili v vrsto, ne bo pa nujno, da bodo lahko posvojili otroka ...
»Pravite, da imam fobije? Kakšne fobije? Včeraj sem sedela s fantom. ki je psiholog in dela znotraj Legebitre. Nisem imela nobene fobije. Nisem čutila, da je kaj drugačen,« je pojasnjevala Dimičeva. Nadaljevala je, da je bil njen sogovornik prepričan, da bo zakon odpravil diskriminacijo, ker da bodo po zakonu otroke že v šoli učili, da imaš lahko dva očeta. Dimičeva pa o tem ni tako prepričana. Pravi, da vemo, da znajo biti otroci, stari okoli pet let, zelo grobi in izključujoči ter da znajo že zaradi copat Nike koga izključiti ... Zanima jo, ali bodo v primeru, če bodo otroci grobi in izključujoči do drugega otroka, starši klicani na prevzgojo.
Janja Sluga (SMC) pa je Dimičevi odgovorila, da je od staršev odvisno, da otroke vzgojimo tako, da nikogar ne zafrkavajo, če imajo nikice ali ne.
Anja Bah Žibert (SDS) pa je opozorila, da zakon ne dopušča, da otroke posvojijo stari starši, dovoljuje pa jim, da jih posvojijo istospolno usmerjeni partnerji. »Matere narave ni mogoče spremeniti.« Dejala je, da sta dva moška lahko odlična očeta, ne more biti pa mama oče in oče mama in »tega ne morete spremeniti z nobenim zakonom«.
