Grahamu Bellu smo dolga desetletja ploskali in ga častili. Danes vse manj. Je tisti, ki ga imamo za izumitelja telefona, pred natanko 125 leti je opravil prvi klic med New Yorkom in Chicagom. In nam usodno spremenil življenje. Roko na srce, sprva na bolje, celo veliko bolje, a je vse to debelih osem desetletij pozneje pokvaril uslužbenec Motorole z imenom Martin Cooper. Ki je pred 44 leti prijel v roke kilogram (!) težak mobilnik in z njim opravil enako zgodovinski prvi brezžični pogovor. Baterija njegovega mobilnika je zdržala 35 minut, čas njenega polnjenja je bil deset ur, za napravo je bilo treba odšteti 2360 evrov.
In tako smo čez noč postali dosegljivi povsod, praviloma seveda v najbolj neprimernih trenutkih; na veceju, v postelji z ljubico, igrajoči golf na nujni službeni poti, za šankom, v bordelu. Le drobcena nepazljivost, denimo napačnemu naslovniku poslani esemes, nas zlahka stane zakonsko zvezo, službo, prijateljstvo. In še kaj. A kaj bi našteval, ko pa ga zanesljivo ni brez tovrstnih izkušenj. Tudi v deželici pod Alpami. Koder smo prav te dni izvedeli, da bi kar 40 odstotkov Slovenk in Slovencev teden lažje preživelo brez zobne ščetke kot brez telefona. Halo?! Telefon je naš gospodar. Jemlje nam svobodo, odreja, kje in s kom naj bomo, kaj in kdaj naj delamo. Postal nam je veliki brat, za nameček je vselej korak pred nami. Vsaj pred mano.
In ker je vedno ter povsod tudi besedica ampak, se sprašujem, ali vse to čisto zares potrebujemo. To nenehno zvonjenje in tresenje po žepih ter torbicah? Ko smo ali pa nismo za pogovor. Ko bi se radi skrili celo pred samim seboj. Spominjam se tistega raja pred usodnim Cooperjevim klicem 3. aprila 1973. Ko so bili telefoni z žicami priklenjeni na vtičnice, ko slušalkam ni bilo mesta v žepu. A z raji, pravimi ali domnevnimi, je vedno tako, da po izgonu ni več vrnitve. Svet in mi z njim nikoli več ne bomo tisti kot sredi sedemdesetih. Tudi ker se na trgu mobilne telefonije vsako leto obrne že neverjetnih tisoč milijard evrov dobička.
Berem tudi, da ima veliko Slovencev danes v uporabi vsaj dva mobilca, doma pa eno samo zobno ščetko. Kar za našo zdravstveno samopodobo res ni najboljša statistika. A ni vrag, da ne bo kdo pogruntal še tega, kako si z mobilcem umiti zobe.
