Mnogokje božiča ni brez poprtnika

Že do zdaj je ženskam v Robu in Velikih Laščah uspelo veliko. Pred nekaj leti so gospodinje pekle poprtnike, vendar se je to ohranjalo v domačih oziroma lokalnih krogih. Zdaj pa poprtnik ni samo družinska tradicija, ampak se njegovega pomena zavedamo širše. Na neki način je, pravi Metka Starič, postal moderen. Gospodinje svoje poprtnike – med katerimi najdemo res prave mojstrovine – predstavljajo na razstavah, primerjajo načine krašenja in recepte, obenem pa znanje, kako narediti poprtnik, delijo z vsemi, ki jih to zanima.

Poprtnik, ki ima po različnih predelih Slovenije različna imena, je poseben kruh. Lahko je poprtnik, žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, pomížnik, stólnik, postólnik, badnjak... Pečejo ga v osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Prve omembe tega obrednega kruha segajo v 17. stoletje, vendar naj bi bile korenine še starejše, iz predkrščanskega časa. »Poprtnik je obredni kruh, ki s sabo nosi vrsto lepih sporočil: od želje po zdravju do blaginje,« pravi Majda Tekavec iz Roba.

Ponekod so poprtnik pekli za vse »tri božiče« – božič, novo leto in svete tri kralje. Gospodinje so umesile fino testo in oblikovale hlebec ter ga okrasile z različnimi okraski. V Robu oziroma na območju Velikih Lašč so tradicionalni elementi krašenja kita, ptički – za vsakega otroka ena –, krona, tudi jaslice in letnica. Vendar pa ni zapovedanih pravil in ga lahko gospodinje okrasijo povsem po svoje. »Recepti za poprtnik in načini krašenja so različni od gospodinje do gospodinje, tako da vsaka to tradicijo nadaljuje po svoje. To želimo ohraniti,« pravi Metka Starič.

Na območju Velikih Lašč in Dobrepolja je navada, da je ta obredni kruh na mizi za tretji božič, to je 5. januarja. Lepo okrašeni kruh, ki čaka pod prtom na mizi, pokusijo vsi v družini in tudi obiskovalci, razdelijo pa ga tudi vsem živalim na domačiji. Kdor poje več poprtnikov, bo bolj močan in zdrav...

»Peka poprtnika in vse, kar je povezano z njim, je del mene, je del mojega družinskega okolja, je del tradicije. To je preprosto lepo,« pravi Majda Tekavec. Da pa bi se tradicija ohranila, so lani poprtnik uvrstili v register žive kulturne dediščine, kjer je zdaj 37 enot in 78 nosilcev. Majda Tekavec je predstavnica skupine gospodinj iz velikolaških krajev in Dobrepolja. »Na seznamu je skoraj 70 gospodinj, ki pečejo poprtnike, vendar jih je zagotovo še več, ki niso na seznamu, a ohranjajo to tradicijo,« pravi sogovornica.

Naslednji korak, ki se ga lotevajo, je razglasitev poprtnika kot žive mojstrovine. V Sloveniji imamo pet živih mojstrovin državnega pomena: Škofjeloški pasijon, cerkljanska laufarija, drežniški in ravenski pust, izdelovanje ljubenskih potic in tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas. »To je priznanje stroke, da je to dediščina posebnega pomena,« pravi Anja Jerin, koordinatorka varstva žive snovne dediščine iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Pot do te razglasitve ni preprosta in bi za poprtnik, je prepričana Metka Starič, morali zajeti čim več slovenskih božičnih kruhov, ki jih gospodinje pečejo. V kratkem času so se že povezali z Društvom podeželskih žena iz Cerknice, tudi Žužemberka, Loškega Potoka … »Idealno pa bi bilo, če bi za vso Slovenijo preverili, koliko božičih kruhov imamo in kako različni so,« pravi Metka Starič, ki vabi vse, da jo pokličejo ali se ji javijo prek www.zavod-parnas.org. »Če se zavedamo pomena tradicije in jo poskušamo ohraniti, bo na terenu ostala tudi potem, ko nas več ne bo,« še razmišlja Staričeva, ki je prepričana, da ima poprtnik oziroma okrašeni božični kruh tako veliko in pomembno sporočilnost, da se lahko Slovenci z njo identificiramo tudi na svetovni ravni.

Pestra živa dediščina

V registru žive kulturne dediščine je 37 enot in 78 nosilcev. Prvi je bil leta 2008 vpisan Škofjeloški pasijon, nato cerkljanska laufarija, borovo gostüvanje, obhodi pustnih oračev, škoromatija, obhodi kurentov, drežniški in ravenski pust, pisanje pirhov ob prazniku šempav, izdelovanje papirnatih rož ter klobukov iz kostanjevega listja, izdelovanje ljubenskih potic, velikonočne igre s pirhi, belokranjske pisanice, otepanje v Bohinju, oglarstvo, posavsko štehvanje, soseska Drašiči, tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas, pandolo, spletanje venčkov sv. Ivana, vuzemski plesi in igre v Metliki, priprava poprtnikov, priprava belokranjskih pogač, priprava prostih povitic in belokranjskih povitic, priprava bohinjskega mohanta, priprava prleških gibanic, gradnja kranjskih sten, klekljanje idrijske čipke, izdelovanje cvetnonedeljskih butar, šelmarija, godbeništvo, tradicionalno lončarstvo, izdelovanje trničev in pisav, vrbiške šeme, zagoriške mačkare, slamnikarstvo na Domžalskem in priprava bovških krafov.