LJUBLJANA – V tokratni anketi, ki jo je za Slovenske novice opravil oddelek za tržne raziskave Stik, je bila večina vprašanj namenjena arbitražni razsodbi in temu, da je naša soseda Hrvaška ne priznava. Večina anketirancev – izprašanih je bilo 508 ljudi, in sicer 243 moških in 265 žensk – spremlja dogajanje, povezano z odločitvijo Mednarodnega arbitražnega sodišča o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Pozorno dogajanje spremlja 49 odstotkov anketirancev, bežno pa 46 odstotkov, le pet odstotkov jih problematike ne spremlja.
Osemintrideset odstotkov izprašanih se z odločitvijo arbitražnega sodišča strinja, 46 odstotkov anketirancev se s presojo arbitrov strinja delno, osem odstotkov je takšnih, ki se z razsodbo ne strinja, osem odstotkov pa o odločitvi nima posebnega mnenja.
Za Hrvate razsodba ne obstaja
Kot je znano, je Hrvaška poleti 2015, ko so v javnost pricurljali prisluhi pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko pri arbitražnem sodišču Simono Drenik, ki naj bi jih posnela hrvaška tajna služba, zavračala kakršno koli odločitev arbitražnega sodišča. Arbitražno sodišče je odločilo, da je Slovenija sicer kršila sporazum, a da ta kršitev ni bila tako huda, da bi Hrvaška od sporazuma odstopila. A zgodilo se je prav to: hrvaški državni vrh ves ta čas ponavlja, da je bila arbitraža kontaminirana, zato zanje ne obstaja več. Tudi zdaj, ko poskuša slovenska vlada implementirati razsodbo, hrvaški politični vrh ves čas ponavlja, da so pripravljeni na drug pogovor in dogovor, slovenska politika, zlasti zunanji minister Karl Erjavec opozarja, da se sosedje dogovorov enostavno ne držijo. Dnevni incidenti v Piranskem zalivu so stalnica, tik pred ribolovno sezono pa slovenski ribiči opozarjajo, da lahko ostanejo brez sredstev za preživljanje. Zadnji poskus, da bi se sosedje le spametovali, je blokada Slovenije, da bi bila Hrvaška sprejeta v OECD.
Nespoštovanje arbitraže nesprejemljivo
Več kot polovica anketirancev, 52 odstotkov vprašanih, tako na vprašanje, ali je sprejemljivo ali nesprejemljivo stališče, da Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča ne bo spoštovala, odgovarja, da je to povsem nesprejemljivo, 38 odstotkov pa, da je nesprejemljivo. Le dva odstotka vprašanih menita, da je odločitev Hrvaške sprejemljiva, dva odstotka pa, da je povsem sprejemljiva.
In kako naj se ob takšnem stališču Hrvaške odzove Slovenija? Pet odstotkov ljudi meni, da bi morala popustiti in s Hrvaško najti nov dogovor o meji, ki bi ustrezala obema državama. Osemindvajset odstotkov bi počakalo na nasvet in pomoč EU, kar polovica vprašanih pa je prepričana, da mora Slovenija ukrepati sama in nemudoma zavarovati z arbitražo določene meje.
Še več, kar 70 odstotkov anketirancev dosedanje ravnanje Slovenije v mejnem sporu s sosedi ocenjuje kot neodločno, 19 odstotkov pa jih meni, da je pri tem vprašanju odločna. Enajst odstotkov anketirancev o tem vprašanju nima mnenja. Na vprašanje, ali naj predsednik vlade Miro Cerar sploh odpotuje na napovedani sestanek v Zagreb, glede na vztrajanje hrvaškega premierja Plenkovića, da arbitražne razsodbe Hrvaška ne bo spoštovala, jih je 19 odstotkov odgovorilo, da vsekakor. Devetintrideset odstotkov vprašanih je menilo, da bi Cerar moral tja pogojno, in sicer v primeru, da so se Hrvati pripravljeni pogovarjati o uresničevanju razsodbe, 30 odstotkov anketirancev pa meni, da v Zagreb sploh ne bi smel. Dvanajst odstotkov ljudi se do tega vprašanja ni posebej opredelilo oziroma ne ve, kaj bi bilo bolje.