LJUBLJANA – Oglaševalci pri promociji svojih izdelkov ravnajo tako, da pritegnejo čim več potrošnikov. Določila slovenskega oglaševalskega kodeksa pa pravijo, da morajo biti oglasi zasnovani tako, da so pošteni, resnični in nezavajajoči. V pravo mlečno vojno pa sta se podali družbi Ljubljanske mlekarne in Mlekarna Celeia.
Kdo ima prav?
Zaradi oglasa znanega slovenskega trgovca, ki je navajal, da gre pri mleku Celeie za »edino 100-odstotno slovensko trajno mleko« je moralo vmes poseči oglaševalsko razsodišče, ki je ugodilo pritožbi Ljubljanskih mlekarn. Razsodišče je ugotovilo, da je bila pritožba Ljubljanskih mlekarn utemeljena, zato so trgovca in družbo Celeia pozvali k umiku oglaševanje, ki je bilo predmet pritožbe.
Inšpekcijski nadzor je namreč pokazal, da omenjeno mleko ni bilo edino 100-odstotno slovensko trajno mleko in da je tako tudi od 10. oktobra 2013 tudi Alpsko mleko. To je po inšpekcijskem pregledu razvidno iz sledljivosti slovenskega porekla surovine za Alpsko mleko. »Zato trditev, da je bilo trajno mleko Zelene doline v času oglaševanja, ki je predmet pritožbe, edino 100-odstotno slovensko trajno mleko, ni resnična, posledično tudi ni poštena in kot taka tudi ni v skladu z določili 16.2. člena SOK.«
Oglaševalsko razsodišče pa ni v celoti pritrdilo pritožbi. »Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem pritožnik oporeka resničnosti trditve, da je trajno mleko Zelene doline slovenske izvora, ker je predelano na Hrvaškem. Iz zapisnika inšpekcijskega pregleda pristojnega inšpektorata v Mlekarni Celeia je razvidno, da je sledljivost slovenskega porekla surovine za trajno mleko Zelene doline zagotovljena. Dejstvo, da je trajno mleko predelano in pakirano na Hrvaškem, pa ne vpliva na upravičenost do uporabe trditve, da je trajno mleko Zelene doline proizvajalca Mlekarna Celeia 100-odstotno slovensko (slovenskega izvora).«
Previdno z besedami
Vendar se boj za mlečno prevlado v slovenskem oglaševalskem prostoru ni končal z eno pritožbo. Svojo pritožbo so spisali tudi v družbi Mlekarna Celeia zaradi oglasa »Alpsko mleko, 100-odstotno naše«. Pritožnik je zapisal, da je oglas neresničen in zavajajoč za uporabnike. Navedli so tudi, da je iz letnih poročil razvidno, da »družba Ljubljanske mlekarne dokupuje mleko tudi zunaj Slovenije, zato obstaja sum, da sledljivost in izključno slovensko poreklo surovine za Alpsko mleko nista zagotovljena«. V Ljubljanskih mlekarnah so očitke družbe Celeia zavrnili in odgovorili, da sistem sledljivosti dokazuje, da mleko proizvajajo 100-odstotno iz slovenskega mleka.
Oglaševalsko razsodišče je pritožbo družbe Celeia zavrnilo in sprejelo sklep, da njihova pritožba ni utemeljena. Sprejeli so sklep, da oglas, zoper katerega so se pritožili, ne krši določil Slovenske oglaševalske zbornice. »Iz zapisnika inšpekcijskega pregleda pristojnega inšpektorata, ki so ga Ljubljanske mlekarne predložile na poziv oglaševalskega razsodišča, je nedvoumno razvidno, da je sledljivost slovenskega porekla surovine za Alpsko mleko zagotovljena in da Ljubljanske mlekarne Alpsko mleko od 10. oktobra 2013 proizvajajo iz surovine 100-odstotno slovenskega izvora.«
