LJUBLJANA – »Samo klub sem hotel zamenjati, da bi lahko več igral,« pravi 17-letni Andraž Kocjančič, ki igra nogomet od sedmega leta. Pred tremi leti in pol se je včlanil v Nogometni klub Svoboda v Ljubljani, kjer je redno obiskoval treninge in vadil. »Vedno smo redno in v celoti plačevali vse stroške v klubu, od vadnine, priprav do opreme,« razloži Andraževa mama Andreja Kocjančič, ki se ji to ni nikoli zdelo sporno. Starši, doda, so pač odgovorni za svoje otroke tudi na tem področju.
Lansko jesen pa se je Andraž odločil, da gre v drug klub, kjer bi lahko več igral. V lanski sezoni je, na primer, za klub igral vsega 400 minut, kar je malo. »O tem, da gre drugam, sem klub obvestila pravočasno, že novembra, decembra pa sem zaprosila za izpisnico. Toda dva dneva pred iztekom prestopnega roka sem na mejl dobila račun, s katerim NK Svoboda Andražu zaračunava nadomestilo za prestop igralca,« razloži Andreja Kocjančič. Račun je preprost: za prestop v drug klub naj bi Svobodi plačal 2500 evrov, kar skupaj z DDV znese neverjetnih 3050 evrov!
Pa da ne bo pomote: Andraž ni profesionalni nogometaš, ampak amater, ki v NK Svoboda – torej v društvu – trenira nogomet! »To je tako, kot da v plesnem klubu trenirate ples, se odločite, da greste v drug klub, in vam stari klub pošlje račun za prestop,« plastično razloži Dejan Stefanovič iz Sindikata športnikov Slovenije.
»V klubu sva z možem poskušala dobiti odgovor, zakaj bi starši amaterskih igralcev morali klubu plačati, če gre otrok drugam. A odgovora nisva dobila,« pravi Andreja Kocjančič in pokaže na izpiske mejlov, ki so ostali neodgovorjeni. Tudi na novinarsko vprašanje o tej temi so se v NK Svoboda zavili v molk oziroma do zaključka redakcije niso pripravili odgovora na zastavljena vprašanja, enako je bilo z Nogometno zvezo Slovenije: brez odgovora.
Primerov je več
Toda omenjeni primer ni edini, pravi Dejan Stefanovič, saj so v istem času v NK Svoboda zahtevali plačilo nadomestila za prestop tudi za Marka Mutiča in Denina Bečića, ki sta prav tako najstniška nogometaša, amaterja. Pa bi rada le – tako kot Andraž – samo igrala nogomet.
»V zadnjih nekaj letih smo imeli še več takih primerov, vendar z nobenim nismo mogli v javnost, ker so se igralci, starši in klubi prej pogodili,« pravi Dejan Stefanovič. »Ali pa so se otroci in mladostniki preprosto nehali ukvarjati s športom. Nekateri tudi zaradi ustrahovanja.«
Toda tovrstna grozljivost se ne dogaja le v nogometnih klubih, opozarja sogovornik, ampak tudi drugje. Menda nekateri smučarski klubi že sedemletne otroke navežejo nase s pogodbami, v katerih so opredeljene tudi finančne posledice ob morebitnem prestopu v drug klub.
Še bolj zanimivo je vprašanje, na podlagi česa je klub NK Svoboda izstavil račun za nadomestilo za prestop Andraža Kocjančiča. Pravilnik o registraciji in statusu igralcev Nogometne zveze Slovenije ima v 16. členu resda opredeljeno nadomestilo za prestop amaterja, vendar piše, da se o višini nadomestila dogovarjata stari in novi klub.
Če pa dogovora ni, uporabijo 52. člen pravilnika, ki je cenik za prestope amaterjev in bi klub – ne pa starši ali član kluba! – moral za prestop plačati drugemu klubu. Po tem ceniku bi si kluba za res obetavnega amaterja morala odšteti zajeten kupček denarja, saj je osnova 12.000 evrov, ki jo lahko pomnožijo s petkratnikom. Tako bi se številka skupaj z DDV ustavila pri 14.640 evrov.
»Ampak to je protiustavno,« pravi Dejan Stefanovič, ki opozarja, da nam 42. člen Ustave zagotavlja pravico do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Pa ne le to: v Nemčiji, pravi sogovornik, so leta 2005 ukinili nadomestilo za vzgojo, ki ga mi še imamo, nikoli pa niso imeli nadomestila za prestop amaterjev!
Mi pa še naprej po svoje
V Sindikatu športnikov Slovenije na problem plačevanja protiustavnih nadomestil za prestope amaterskih športnikov opozarjajo že nekaj časa, vendar jih država ne sliši, kot tudi ne varuhinja človekovih pravic. Pa so Direktoratu za šport že večkrat pisali, da bi morali v predlogu zakona o športu prepovedati kakršne koli odškodnine in nadomestila, povezane z amaterskimi športniki. »Toda zdajšnji predlog zakona tovrstne prakse celo dovoljuje,« opozarja Dejan Stefanovič, ki v tem vidi odlično priložnost za klube, ki bodo lahko na tak način izkoriščali in manipulirali starše in njihove otroke oziroma člane klubov.
A korak naprej je že to, da je zgodba o protiustavnem nadomestilu za prestop amaterskih igralcev nogometa prišla v javnost. In bodo te vnebovpijoče primere, pravi Stefanovič, peljali naprej na sodišče.
Objavljamo zahtevo za prikaz nasprotnih dejstev, ki smo jo prejeli od Varuha človekovih pravic RS
V sobotni izdaji Slovenskih novic (13. 2. 2016) je bil objavljen prispevek z naslovom Mladim nogometašem so mastno zaračunali. Gre za problem visokih odškodnin, ki jih morajo plačati mladi športniki ob prestopu v drug športni klub. V zadnjem delu prispevka s podnaslovom Mi pa še naprej po svoje, je med drugim zapisano, da »Sindikat športnikov Slovenije na problem plačevanja protiustavnih nadomestil za prestope amaterskih športnikov opozarja že nekaj časa, vendar jih država ne sliši, kot tudi ne varuhinja človekovih pravic.«
Ta trditev nikakor ne drži, saj Varuh človekovih pravic RS (Varuh) na problem nerazumno visokih odškodnin ob prestopih mladih (mladoletnih) športnikov opozarja od leta 2009 dalje (Letno poročilo Varuha, stran 278). Že tedanjemu Ministrstvu za šolstvo in šport je priporočil naj pripravi analizo uresničevanja otrokovih pravic v društvih in nevladnih organizacijah s področja športa ter pripravi ustrezne ukrepe proti neutemeljenim odškodninam ob prehodu otrok v drug športni klub. Zagotovi naj tudi primerne ukrepe, s katerimi se bo preprečilo kaznovanje otrok med treningi, smo v priporočilu še dodali.
Znova smo na problem opozorili v Letnem poročilu Varuha za leto 2010 (stran 286). Ponovno pa bomo na to opozarjali v Letnem poročilu za leto 2015, saj smo preteklo leto spet obravnavali več pritožb zoper nerazumno visoke odškodnine, ki jih morajo ob prestopu v drug športni klub plačati starši za svojega otroka.
Pričakujemo, da bo država v novem zakonu o športu problem uredila na način, ki bo razumen, ter tako, da športni klubi znotraj posameznih panožnih zvez odškodnin ne bodo mogli določati sami, kakor se jim zdi in nerazumno visoke zneske zahtevali od staršev.
Varuh človekovih pravic RS
