LJUBLJANA – Pridobiti vozniško dovoljenje je eden ključnih ciljev odraščajoče mladine, saj s tem pridobijo del samostojnosti. Vendar statistika in študije kažejo, da je tvegana vožnja še posebej razširjena prav med mladimi vozniki, so pojasnili pri Javni agenciji RS za varnost prometa. Izpostavljajo, da je raziskava oddelka za psihologijo Univerze v Torinu pokazala na dva bistvena dejavnika tvegane vožnje pri odraščajoči mladini. Eden je razvoj identitete in drugi razvoj družbene pripadnosti.
Mladim tvegana vožnja pomeni dokazovanje odraslosti
»Na ta način sebi in svojim sovrstnikom dokazujejo neustrašnost in samozavest, kar seveda kaže na njihovo zmotno prepričanje, da obvladajo situacije v prometu,« pojasnjujejo pri agenciji. Med razlogi za tvegano vožnjo sta tudi potreba po samopotrjevanju in želja po razkazovanju zmožnosti vozila. Na ta način mladi poskušajo poudariti svojo moč in pogum. Nekateri so celo prepričani, da z delovanjem v nasprotju s pravili oziroma z namenskimi kršitvami zakonodaje kažejo neodvisnost in samostojnost ter zmožnost sprejemanja lastnih odločitev.
Potreba po občutku enakosti z vrstniki
Najbolj pa so mladi v raziskavi poudarili potrebo po primerjavi lastnih sposobnosti s sposobnostmi sovrstnikov. Med mladimi je zelo močna potreba po občutku enakosti z vrstniki ali po tem, da bi jih v kakšnih elementih presegli. Prav zato tudi v prometu prihaja do situacij, ko mladostniki svoje vrstnike spodbujajo k tveganemu vedenju.
Anica Pišl, predavateljica na psihosocialnih delavnicah Zdravstvenega doma Ljubljana, razloge za takšno početje vidi v sporočilih medijev in družbe, ki so naravnana k takojšnjemu zadovoljevanju potreb, na drugi strani pa tudi v starševski vzgoji. Kot je opozorila, se premalo poudarja in goji odgovornost do sebe in drugih. »Tudi znotraj družine so mladostniki od nekega obdobja pogosto preveč zaščiteni, da bi se spoprijemali s posledicami lastnega vedenja in odločitev,« je pojasnila.
Poleg tega že majhni otroci prek filmov, videoigric in podobnih vsebin dobijo izkušnje s hitrostjo, volanom in prometom. Kot izpostavlja Pišlova, ob tem dobivajo popačena sporočila, saj v videoigricah ni poškodb in trpljenja, ampak se po nesreči vožnja nadaljuje. Prav takšna sporočila otroke in mladostnike usmerjajo v tehnično izpopolnjevanje za borbenost in obvladovanje vožnje s čim večjimi hitrostmi. Iz tega pa lahko izhaja nadaljevanje potrjevanja teh sposobnosti na cesti, tekmovalnost in drzna vožnja.
Uvajanje in usposabljanje za vožnjo med 16. in 21. letom starosti
Pišlova se zato zavzema za uvajanje in usposabljanje za vožnjo med 16. in 21. letom starosti, ko tudi možgani predvidoma že dozorijo. Mladi bi morali dobiti priložnost, da se postopoma učijo odgovornega ravnanja, prepoznavanja meja svojih sposobnosti in upoštevanja omejitev, ki jih predpisujejo zakoni in predpisi, tudi cestnoprometni.
