»Mladi ljudje izginjajo, mi pa smo 16 ur porabili za to, kaj sem delal na stranišču«

CELJE – Na Policijski upravi Celje so konec minulega mesca končali zaslišanje policista Danijela Šljiviča pred disciplinsko komisijo in po skupno 16 urah, v katerih je nastal 25 strani dolg zapisnik, odločili, da je kršil delovne obveznosti. Šljivič se je v nemilosti komandirja Policijske postaje Velenje znašel, ker 3. februarja letos ni, kot mu je velel komandir, kot vodja patrulje sodeloval v poostrenem nadzoru prometa, tako imenovani akciji Veriga, in na območju Velenja z laserskim merilnikom ni meril hitrosti. 
Šljivič je v zagovoru pred komisijo pojasnil, da s kolegom nista merila hitrosti zato, ker je tistega dne deževalo in to ni bilo mogoče. Namesto tega sta bila pozorna na morebitne druge hujše kršitelje cestnoprometnih predpisov. Pozorna sta bila na to, ali vozniki dajejo prednost pešcem na prehodih, ali ustavijo pred rdečo lučjo na semaforju, morda prehitevajo v škarje in podobno. A na hujše kršitelje, ki bi jih oglobila, tisti dan nista naletela. Sicer pa stavka policistov še traja, kar pomeni, da policistom ni treba izvajati preventivnih akcij, kar naj bi akcija Veriga bila. A to še ni vse. Šljivič se je, tako so mu očitali, v času, ko bi moral biti na terenu, kar trikrat neupravičeno vrnil na policijsko postajo, čas, ko se je tam zadrževal in ga zapisal tudi v poročilo, pa se v enem primeru ni ujemal s časom, ki so ga zabeležile varnostne kamere, nameščene okoli policijske postaje. A kamere, kot je opozoril tudi Šljivičev odvetnik Boris Kanduti, niso namenjene ugotavljanju morebitnih kršitev zaposlenih, ampak varovanju objekta. Kanduti je na to opozoril tudi disciplinsko komisijo, pobudo, da se preveri zakonitost takega dokaza, pa naslovil še na urad informacijske pooblaščenke. 
»Vse, kar sem jaz povedal, je bilo za komisijo laž, vse, kar je povedal komandir, pa resnica. Pa sem jim pojasnil, čemu sem se s terena trikrat vrnil na postajo. Prvič zaradi zamenjave prazne baterije na radarski zvezi, drugič zato, ker me je klical dežurni in naročil, naj bova s kolegom pozorna na Bolgare, ki so po Velenju nezakonito pobirali denar in vlamljali, tretjič pa zato, da sem šel na stranišče,« je po zaslišanju povedal Šljivič, ki je nad ravnanjem vodstva policije razočaran.

Preprečil še hujšo tragedijo

»Mladi ljudje izginjajo, mi pa smo 16 ur porabili za razpravo o tem, kaj sem delal na stranišču, ali sem jedel sendvič in kako velike dežne kaplje so tistega dne padale z neba. Narobe svet,« pravi Šljivič, ki je dobil pisni opomin, za 10 odstotkov pa mu bodo znižali tudi plačo, ki je že tako med najnižjimi. A se bo na pisni sklep, kot pravi, pritožil, pritožba bo romala na komisijo za delovna razmerja, po njihovi odločitvi pa, če bo enaka kot odločitev disciplinske komisije, kar se zgodi zelo pogosto, lahko sproži delovnopravni spor, ki se bo razreševal na delovnem sodišču. In tja si Šljivič želi. 
»Moje kariere ni več, če sem iskren, je nikoli ni bilo,« pravi policist, ki je bil še lani ocenjen z oceno odlično, saj je na terenu v hipu razrešil umor, zelo verjetno pa preprečil še hujši masaker. Lani, v petek, 13. februarja, je namreč pri mostu čez Savinjo v Celju nekaj po 23. uri, ko sta s kolegom čakala na drugo patruljo, da bi izmenjali neko pošto, ustavil voznika kie pride. Ta je pripeljal od Laškega in izvedel manever, kot bi se želel izogniti kontroli, saj je iz krožišča zapeljal na parkirišče. Šljivič je, ko je stopil do avtomobila, takoj zavonjal, da je voznik pijan, ko je z lučko posvetil po vozilu, pa je na zadnjem sedežu opazil nepremično žensko. Ko je voznika pobaral, kaj ima zadaj, je neprizadeto odvrnil: »To je moja žena. Fental sem jo.« Šljivič je, kot se je izkazalo, ustavil Silva Temnika, ki je malo pred tem zadavil svojo ženo Mojco. Kaj bi se zgodilo, če ga ne bi, lahko le ugibamo. Branko Temnik, oče pokojne Mojce, je za naš časopis namreč dejal, da je prepričan, da mu je ravno policist Danijel Šljivič s tem, ko je ustavil Silva, rešil življenje. In morda tudi njegovi ženi. Meni, da je bil Silvo skoraj zagotovo namenjen v Šmartno v Rožni dolini, kjer bi obračunal tudi z njim, saj je bil nanj jezen, ker se je Mojca z njunimi tremi otroki preselila nazaj domov in je ni mogel prepričati, da bi se znova pobotala. Silvo Temnik pa si je nekaj dni po tragičnem dogodku v priporu sodil sam.