ZA LEPŠI ZELENI JUTRI

Mlada drevesa za poškodovane gozdove

Objavljeno 01. december 2014 11.05 | Posodobljeno 01. december 2014 11.05 | Piše: Alenka Kociper

Taborniki, gozdarji in prostovoljci so v soboto začeli akcijo obnove slovenskih gozdov, ki jih je na začetku leta prizadel žledolom. Na 17 lokacijah po vsej Sloveniji so na približno 12 hektarjih zasadili več kot 28.000 sadik različnih drevesnih vrst.

Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove. Foto: Alenka Kociper

Pravijo, da bi moral človek v življenju narediti tri stvari, ki jih je vredno pustiti za sabo: imeti potomca, napisati knjigo in posaditi drevo. Otroke ima lahko večina, knjigo izdajo redki izbranci, za uresničitev zadnjega pa je bila idealna priložnost sobotna akcija Obnovimo gozdove, katere pobudnica je Zveza tabornikov Slovenije.

Žledolom, ki je januarja in februarja letos prizadel kar polovico slovenskih gozdov, je pustil res hude posledice, odprava katerih bo zahtevala več let trdega dela. »Samo za sečnjo bomo potrebovali tri do štiri leta, čeprav nam gre dobro, saj nam je doslej uspelo počistiti približno tretjino poškodovanih površin. Temu bosta sledili sadnja novih dreves in nega poškodovanega gozda. Ponovno bo treba zasaditi okoli 900 od 14.000 hektarjev poškodovanih gozdov, preostalo se bo obnovilo naravno,« nam je povedal Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije, ki je z nasveti pomagal na ljubljanskem Mostecu, kjer se je v oblačnem, malo meglenem dopoldnevu sajenja dreves lotilo približno 70 prostovoljcev.

Za motiko prijeli tudi najmlajši

Za 1200 sadik, kolikor so jih zasadili na prizadetem območju nad otroškim igriščem, so potrebovali manj kot dve uri. »Poglej, vse te češnje sem sam posadil,« je hitel pripovedovati drugošolec Aljaž, ki se je akcije udeležil skupaj s starši in kar z rokami zagrinjal luknjo, v katero je postavil sadiko divje češnje.

Ljubljančani, ki imajo z Rožnikom, Tivolijem in Mostecem gozd tako rekoč v mestu, so se na akcijo dobro odzvali.

»Ja, Mostec nam veliko pomeni. Sem se lahko umaknemo pred hrupom, poleti pred vročino, tu se sprehajamo, rekreiramo, družimo. Zato se mi zdi obnova gozda zelo pomembna, da bodo tudi naši zanamci lahko uživali v gozdu tako rekoč sredi mesta,« nam je povedala gospa srednjih let, ki je tudi poprijela za motiko.

A če se vrnemo k stroki, poleg že omenjene češnje so na Mostecu zasajevali smreko, bukev in hrast, Andrej Breznikar pa je še povedal, da lahko normalen gozd, kakršen je bil, pričakujemo v 15 letih.

Sadilo 800 prostovoljcev

Po besedah Andreja Lozarja, tajnika Zveze tabornikov, se je po vsej Sloveniji akcije udeležilo okoli 800 prostovoljcev, med njimi 300 tabornikov. »Odziv nas je prijetno presenetil, pa ne le v soboto, ko smo akcijo izvedli, temveč tudi prej, v času zbiranja sredstev po SMS-sporočilih in z donacijami podjetij. Ena sadika stane en evro, zbiranje sredstev pa kar nadaljujemo in naslednjo sadnjo v približno takšnem obsegu, kot je bila tokratna, načrtujemo spomladi.«

Poleg zgledne organizacije dogodka in angažiranega sodelovanja strokovnih institucij se je tokrat znova pokazalo, da Slovenci v kriznih situacijah znamo zavihati rokave in poprijeti za orodje. Tokrat za motike in krampe.

Več o akciji lahko preberete na spletni strani www.obnovimo-gozdove.si.

Deli s prijatelji