SOBOTNA OMREŽJA

Mitju Kosmini so grozili z bombo

Objavljeno 13. oktober 2012 22.30 | Posodobljeno 13. oktober 2012 22.33 | Piše: Borut Perko

Na jutrišnji najbolj množični regati na svetu, Barkovljanki, skoraj zagotovo slovenska zmaga.

Andrej Justin in Janko Kosmina. Foto: Igor Mali

Štajerci imajo smučarsko Lisico, Gorenjci (no, pravzaprav vsi Slovenci) skakalno Planico, Trst (in naši Primorci z obeh strani nekdanje meje) pa Barkovljanko (Barcolano), že dolgo najbolj množično regato na svetu. Vsakoletni tržaški jadralski oktoberfest, leta 1969 spočet kot napol tekmovalno sezonsko slovo jadralcev iz italijanskega jadralnega kluba Barcola-Grignano, je za gospodarsko zaspani Trst največji poslovni, družabni in športni dogodek v letu. Na Barcolani gre za športno jadranje, morsko fešto vsega, kar leze in gre in jadra po Jadranu, za velik in donosen posel in tekmovalno resno regato, v kateri igramo prve violine in zmagovite morske koračnice na veter tudi Slovenci.

Ne nazadnje smo prirediteljem leta 1999, ko je tekmovalna flota prerasla v guinnessovsko rekordno številno brodovje, začeli posojati morje pred Debelim rtičem za prve boje nepolnih 17 morskih milj dolge regatne arene. Tudi jutri bo tako.

Začel je Štravs

Regata, na kateri je leta 2003 startalo rekordnih 1982 jadrnic, pa je le sklepni spektakel za četrt milijona gledalcev in približno 25.000 jadralcev na palubah jadrnic. Prireditelji so že večkrat pričakovali nad 2000 jadrnic, toda tudi letos kaže, da bo ostal rekord iz leta 2003.

Za prvo odmevnejšo slovensko uvrstitev je leta 1980 na Barcolani poskrbel koprski krmar Ivan Štravs, ko je s slovensko jadrnico No13 zmagal v njenem dolžinskem razredu. Pozneje smo imeli najvišje uvrščeno Packo, ki je s posadko krmarja, Portorožana Dušana Puha dve leti zapored pristajala na 7. mestu v absolutni razvrstitvi in dvakrat zapored zmagala v tekmovalnem razredu 1. Ko je Barcolano leta 1994 dobila tiste čase slavna italijanska jadrnica Fanatic s posadko našega Puha, kar je bila prva slovenska krmarska zmaga v zgodovini regate, je Trst še nekako preživel. Ko pa se je naslednje leto začela triletna dominacija naše Gaie Legend s posadko Koprčana Mitje Kosmine, so šli Tržačani in Italijani v frontalni protinapad, v letih 1998 in 1999 so za nove jadrnice pognali milijone ter se pred Trstom zmagovitih Slovencev lotili celo z bombnimi grožnjami.

Bombna grožnja

Po zmagoslavjih Gaie Legend je namreč v noči pred Barcolano 1998 Mitjo Kosmino iz postelje vrgel anonimni telefonski klic (klicatelj je grozil v italijanščini, v tržaškem dialektu) in mu dal vedeti, da ga čaka bomba. »Če nočeš jutri pred Trstom zleteti v zrak skupaj s posadko in jadrnico, ostani v Kopru,« je slišal Kosmina. Bombe pod palubo Gaie slovenski policisti niso našli.

Barcolana 2000 je šla v anale po siloviti viharni burji in sodniški kraji. Vsi so v cilju videli zmago Velikega Viharnika s posadko Dušana Puha, le sodniki na regatni barki, ki jo je orkanska burja skupaj s ciljno bojo odplaknila s prizorišča, so videli drugače in zmago prisodili italijanski Adria.com!

Nepremagljiva Esimit Europa 2?!

Leta 2002 je bila v Kopru splavljena in krščena jadrnica razreda maksi, 24-metrska slovenska Maxi Jena, ki je po načrtih navtičnega arhitekta Andreja Justina nastala v ladjedelnici Meteor v Izoli. Oče projekta Maxi Jena je bil nekdanji veliki šef Istrabenza Janko Kosmina, guru našega jadranja, tudi sam nekoč vrhunski jadralec, udeleženec olimpijskih iger leta 1960 v Rimu, kjer je v paru s pokojnim Mariem Fafangelom osvojil osmo mesto, sicer pa tudi oče krmarja slovenske plavajoče lepotice Mitje Kosmine. Ko je posadka skiperja Mitje Kosmine na 9 zaporednih Barcolanah nanizala 8 drugih mest, leta 2009 pa zmagala, je regata zaradi nove slovenske grožnje med največjo in najhitrejšo konkurenco dobila neslutene dimenzije. V strahu, da Maxi Jena ne bi ponovila zmagovite serije Gaie Legend, so začeli Italijani pred Trst vabiti največje, najhitrejše in najdražje svetovne velikanke z jadri. Tako je Trst od leta 2003 na Barcolani videl novozelandske superjadrnice Alfa Romeo 1 (27,49 metra), Maximus in Alfa Romeo 2 ter avstralsko Skandio, vse tri dolge 30 metrov.

Zmaga v slovenske roke

Zmaga na letošnji Barkovljanki je bržkone rezervirana za 30,45 metra dolgo Esimit Europo 2 (nekdanjo novozelandsko Alfa Romeo 2 milijonarja Nevilla Crichtona) novogoriškega poslovneža Igorja Simčiča, ki z vrhunsko mednarodno jadralsko zasedbo na palubi – skiper je Nemec Jochen Schümann, taktik Francoz Sidney Gavignet, navigator pa Španec Juan Vila – v kateri pa je le en Slovenec, olimpijec iz Izole Vasilij Žbogar, jadra s slovensko oznako na jadru in zvezdniško posadko na krovu ter velja za najboljšo maksi jadrnico na svetu. Ker večjih in hitrejših jadrnic, kot sta Esimit Europa 2, ki ji v jadra finančno darežljivo piha ruski plinski imperij Gazprom z Aleksijem Millerjem na čelu, in Maxi Jena, letos ne bo, bo Barcolana skoraj zagotovo spet – kakor koli že – slovenska.

Slovenci združeni na Maxi Jeni in pod zastavo Čupe

Projekt No Borders Team, Posadka brez meja, ki je menda nastal v glavah župana Zgonika pri Trstu in Sežane, Mirka Sardoča in Davorina Terčona, je star štiri leta. To je vsestransko sodelovanje gospodarstva in poslovnežev z nekdanje italijanske in slovenske strani meje na Krasu pa tudi pobratenje tu- in onstranmejnih Slovencev. Tudi letos bo združena jadralska ekipa nastopila na Barcolani, tokrat na krovu slovenske velikanke Maxi Jene. Krmar Mitja Kosmina, njegov oče Janko vleče družinske korenine iz Šempolaja pri Nabrežini, je izbral skupno moštvo – polovica jadralcev je iz standardne ekipe Maxi Jene, polovica pa članov projekta No Borders Team, med katerimi so ugledni podjetniki in tudi župan Zgonika Sardoč, ki se bo trudil na grinderju, mlinčku. Največja pridobitev na krovu bosta prav gotovo svetovna in evropska mladinska prvaka v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Prav priložnost, da posadko dopolnita mlada in uspešna jadralca (pod italijansko zastavo), slovenskega jadralskega kluba Čupa iz Sesljana, Sivitz Košuta in Farneti, je bila odločilna, da se je Mitja Kosmina vključil v projekt. »To je predvsem motivacija, da združimo znanje, pa tudi mladost in izkušnje,« pravi. Slovenski krmar se kakopak zaveda, da je Esimit Europa 2 skoraj nepremagljiva, in zato daje Maxi Jeni le 10 odstotkov možnosti za zmago; ta bi bila dosegljiva le v brezvetrju, takrat bi naši v Tržaškem zalivu lahko maksimalno uveljavili svoje jadralske veščine. 

Deli s prijatelji