LJUBLJANA, KOPER – V ljubezni in politiki naj bi bilo, tako vsaj pravijo, vse dovoljeno. Če pa je v politiki, je nedvomno tudi pri kadrovanju slovenskih gospodarskih družb v večinsko državni lasti: dovoljeni so, na primer, zelo različne zvijače in taktike ter tudi različni tako imenovani slepilni manevri. Točno tako, zakaj bi bilo drugače takrat, ko se državni sekretar v kabinetu predsednice slovenske vlade odloči, da se bo potegoval za položaj predsednika uprave gospodarske družbe, ki je sicer resda »naključno« večinsko v državni lasti? Saj ni.
Pro bono hazard
No, če pa smo že omenili slepilni manever (premišljeno taktiko spuščanja megle morda celo z namenom, da se preusmeri pozornost javnosti s kakšnega drugega, še bolj skrb vzbujajočega škandala), je treba prav gotovo omeniti, da Mišič zagotovo ni do danes le po pomoti odlašal s podpisom izjave, da se, ker bo vodil Luko Koper, nepreklicno odreka poslanski funkciji oziroma možnosti, da bi se, ker ni več državni sekretar, še v tem parlamentarnem mandatu vrnil v poslansko klop. Neki lokalni slovenski časnik je sicer špekuliral, da bi se najbrž nazadnje lahko celo zgodilo, da bo Mišič želel sočasno ostati poslanec in voditi Luko Koper zgolj pro bono (neprofesionalno, vendar v interesu družbene skupnosti). Pa je obe taki funkciji sploh mogoče opravljati sočasno, če se eno izmed dveh opravlja pro bono? Nikakor ne. Poslanec ne more biti tudi še član uprave gospodarske družbe. Četudi bi si Mišič to še tako želel, bi potem državni zbor z ugotovitvenim sklepom že na prvi svoji seji (v Mišičevem primeru bi bilo to 23. septembra letos!) potrdil, da mu je zaradi tega pač ugasnila (prenehala) poslanska funkcija. Nič drugače ne bi bilo, če bi se nekdanji državni sekretar stokrat na dan javno zaklinjal, da si predvsem želi, da bi bila predsednica vlade Alenka Bratušek končno zares ponosna nanj ter da so številni v Sloveniji v zmoti glede njegovih resničnih (?) namenov in prepričanj. Četudi bi bilo dopustno, da bi Mišič funkcijo predsednika uprave gospodarske družbe poleg poslanske opravljal pro bono, bi bil to predvsem skrajno neodgovoren pro bono hazard s prihodnostjo Luke Koper.
Pred končnim obračunom
Kakor koli, ne bo, skratka, držalo, da se bo državni zbor na redni seji, ki bo 23. septembra, četudi bo Mišič medtem že sedel v naslanjaču prvega moža Luke Koper, lahko zgolj seznanil, da hkrati (zaradi prenehanja opravljanja funkcije državnega sekretarja) znova sedi tudi v poslanski klopi. Zato pa drži tisto, na kar smo v Slovenskih novicah opozorili pred nekaj dnevi: da bosta vladni vrh in Slovenska odškodninska družba (Sod) najbrž nekoliko upočasnila svoje konje in pred končnim obračunom z Mišičem počakala, da se ne bo mogel več vrniti v državni zbor. Dejstvo je, da ga varuhi koalicije z Bratuškovo na čelu ne želijo več videti (gledati) niti v parlamentarni dvorani.
Drži, po navadi pri vsakem takem projektu (v konkretnem primeru pri iskanju zasilnega izhoda, ki naj bi Mišiču omogočil, da bi ostal predsednik uprave Luke Koper tudi potem, ko bo Sod na skupščini delničarjev že predlagal razrešitev dozdajšnjih članov nadzornega sveta) nujno – a ne pro bono, da se razumemo – sodelujejo tudi z vsemi žavbami namazani poklicni svetovalci za čim uspešnejše komuniciranje z javnostmi oziroma za zavajanje javnosti. Zato celo namišljeni raziskovalni novinarji prav kmalu nehajo v svojih prispevkih omenjati, da je ne glede na vse pri izbiri predsednika uprave Luke Koper vendarle šlo za slabo prakso političnega (!) kadrovanja. Ja, že po dobrem tednu kot da se nihče ne spomni več, kaj je o možnosti, da bi bil nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije in donedavni državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič na čelu Luke Koper, povedal predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. »Če bo do imenovanja Mišiča prišlo, bo to še en dokaz, kakšen divji zahod vlada na področju (vladnega) kadrovanja.« Kljub takim pomislekom se je potem to imenovanje zgodilo, toda koalicija je klepsidro medtem že obrnila.
Kaj še lahko storita oba župana?
Kot bi šlo za kolektivno izgubo spomina, le redki po dveh tednih še nismo pozabili, da sta zamisli, da bi prav uspehovželjni Gašpar Gašpar Mišič od zdaj vodil Luko Koper, bila ves čas naklonjena koprski župan Boris Popovič in ljubljanski Zoran Janković. Še enkrat se spomnimo, kaj je Janković povedal, tik preden je večina članov nadzornega sveta Luke Koper utegnila Mišiča s preglasovanjem imenovati za predsednika uprave: »Sicer pa jaz mislim, da si Gašpar Gašpar Mišič zelo želi uspeha, da je bil najbrž povabljen in je zdaj stvar članov nadzornega sveta, da ugotovijo, kateri kandidat (za predsednika uprave) je najboljši. In jaz ne vidim, v čem bi bil tu problem.«
