LJUBLJANA – Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič je zelo optimističen glede prihodnosti tržiškega Peka. »Zanimanje potencialnih kupcev, ki so pripravljeni ohraniti proizvodnjo, je nad vsemi pričakovanji,« je dejal v pogovoru za današnji Večer.
Plača šefa uprave za Mišiča nesprejemljiva
Gašpar Mišič pravi, da vsak dan dobi kakšno novo povpraševanje za Peko. »A podjetje bo treba temeljito prestrukturirati, samo z energetsko sanacijo proizvodnih hal bi lahko letno prihranili okoli pol milijona evrov. Podobno je v preostalih družbah, ki prosijo za pomoč,« je dejal.
Zdi se mu nezaslišano, da trije člani uprave Peka še vedno, tudi ko je podjetje na robu propada, prejemajo dve plači naenkrat. »Eno jim izplačuje matična družba, drugo pa invalidsko podjetje. Šef uprave Janez Sajovic tako dobi z enega naslova 4500 evrov, z drugega pa še 2800, skupno torej krepko nad sedem tisočakov mesečno. Nesprejemljivo!« je dejal.
Podjetij, ki se obračajo na državo, je po besedah državnega sekretarja v kabinetu premierke Alenke Bratušek žal veliko, a o konkretnih imenih ni želel govoriti. Pri presoji vlade, ali pomagati neki družbi, je sicer ključen odgovor na vprašanje, ali ima podjetje perspektivo, trg, dobre izdelke in kupce zanje.
Sreča v nesreči
Livarna Maribor, Svea, Cimos in nekatera lesna podjetja, kot je podjetje Iles, ki mu bo država po besedah Gašpar Mišiča prav tako pomagala s finančno injekcijo, vse to imajo. »Zato so vredna truda. Nekaj zadržkov je le okoli Svee, saj se je izkazalo, da ima njen največji lastnik gospod Garantini menda na računu okoli milijon in pol evrov denarja,« je povedal.
Pri načrtovani privatizaciji se mu zdi ključno, da se išče lastnike iz panoge. »Ne sme se nam dogajati to, kar se je skoraj zgodilo s Pekom, ko je nekdo, ki se ukvarja z železom, poskušal kupiti čevljarsko podjetje. V tem primeru smo imeli srečo v nesreči, da je imel Osimpex blokiran račun in je posel padel v vodo ...« je še pojasnil.
Na vprašanje, v kolikšni meri je ideja o prodaji državnega premoženja vsiljena iz Bruslja, je Gašpar Mišič dejal: »Še dobro, da kdo od nas kaj zahteva. Ko sam nisi sposoben upravljati lastnega sistema, potrebuješ nekoga, ki ti pomaga. Ko je bila v šoli kakšna naloga pretežka, si poškilil k sosedu in je šlo.«
