LJUBLJANA – Odvetnik Miro Senica in ena njegovih strank, upokojenka Marija Čeh kar ne najdeta skupnega jezika. Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je tako nadaljevala pravda, v kateri on od nje zahteva nekaj več kot 14.000 evrov. Gre za storitve, ki jih je partner nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal oziroma odvetniška pisarna opravila, nekateri računi pa niso bili plačani. Za nagrado za delo odvetnika bi moralo prispevati več oseb. Med tistimi, ki računa niso plačali niti deloma, je tudi Čehova.
V petek s Hildo Tovšak Miro Senica bo v petek na zatožno klop v zadevi Delamaris sedel skupaj s Hildo Tovšak. Na okrožnem sodišču v Celju je razpisan predobravnavni rok v zadevi Delamaris. |
Zadeva je sicer precej kompleksna: gre za primer Česnovih in denacionalizacijske postopke, pri katerih jim je pomagal Senica. Več o tem lahko preberete na povezavi. Šlo je za storitve, ki so bile opravljane več let, ko pa je bil končno izstavljen račun, so se nekateri odločili, da ga ne bodo poravnali. Pa ne zato, ker storitve niso bile opravljene, ampak ker naj bi bil znesek na računu previsok.
Tri priče
Tokrat so bile na sodišče vabljene tri priče: dva sta sodelavca Senice (Damjan Gregorc, ki je po podatkih iz Ajpesa tudi direktor Odvetniške pisarna Miro Senica in odvetniki, in Petra Plevnik), tretja pa je sin tožene stranke Marije Čeh Peter Čeh.
Brez cenitve ni nagrade
Gregorc je pred sodnico Martino Hren povedal, da ni sodeloval pri denacionalizacijski zadevi Česen, je pa pozneje, ko se je govorilo o nagradi za opravljene storitve za odvetnika Senico. Povedal je, da je bilo pogovorov več. Zadevo so skušali tudi prodati, a Česnovi niso bili pripravljeni prodati po ponujeni ceni. Ko je bilo jasno, da zadeve ne bodo realizirane, je bil angažiran cenilec, na podlagi cenitve pa je bila odmerjena nagrada. Nekateri so ta strošek poravnali, drugi deloma, tretji pa sploh ne. Med tistimi, ki so svojo mošnjiček zategnili, je tudi Čehova.
Zavrnjena ponudba
Na vprašanje sodnice, zakaj je bila cenitev izvedena tako pozno, Gregorc odgovarja, da so jo naročili dediči, da se je v vmesnem obdobju iskal kupec, da so se zadeve z dedovanjem prenašale, zaradi česar so se spreminjali upravičenci. Ker pa ni bilo cenitve, ni bilo mogoče obračunati nagrade.
Zakaj pa niso pobrali vsaj akontacije? »Ker nismo vedeli, kakšna je osnova, kakšna je vrednost. Cenitev je bila potrebna,« odgovarja. Gregorc je še dejal, da so po enem od sestankov, kjer so se pogovarjali o nagradi, Čehovi poklicali, da bi se sestali. Tja sta prišla Peter Čeh in tožena Marija Čeh. Zahtevala sta nižji račun in po njegovi pripovedi celo ponudila gotovino, da se to opravi brez računa. »Mi tega ne delamo. Zavrnil sem,« je dejal. Sestanek naj bi se zaradi neprijazne komunikacije predčasno končal.
Starejši hoteli prodati, da bi imeli še kaj od tega
Oder je za Gregorcem zasedla Plevnikova, ki je odvetnica v Odvetniški pisarni Senica. Tam je zaposlena od leta 2002. »Dogovori so že bili podpisani. Če se dobro spomnim, je bil dogovor podpisan leta 1998.« Dodala je, da je pri zadevi sodelovala kasneje, pri določilu nagrade, z dogovorom o plačilu nagrade pa je tudi nekoliko seznanjena: »Mislim, da je dogovorjen odstotni delež nagrade. V naravi ali denarju.« Povedala je tudi, da o nagradi ni bilo nikoli spora, da pa dediči po Česnovi niso bili soglasni glede prodaje: »Med seboj so bili razdeljeni. Starejši so hoteli prodati, da bi od tega kaj imeli.« Tudi njo je sodnico vprašala, zakaj so čakali tako dolgo z izdajo računa? »Če bi delali v odvetništvu, bi vedeli,« je začela Plevnikova. Pojasnila je, da so zadeve v različnih obdobjih postale pravnomočne, da tečejo postopki in da sodeluje pri usklajevanju 30 ljudi, kar terja precej časa. Zakaj pa so čakali 10 let? Plevnikova pravi, da so intenzivni pogovori o prodaji potekali med letoma 2008 in 2010.
Matere ni zastopal sin
Sledila je še tretja priča – Peter Čeh. Tudi sam je bil na kakšnem sestanku v zvezi s tem postopkom, a ne zaradi matere. Zastopal je teto, za kar je imel tudi splošno pooblastilo. Za mater teh stvari ni urejal, je pa pripomnil, da se mu je znesek na računu zdel neutemeljeno visok. Po njegovem védenju dogovora o nagradi ni bilo. Potrdil je, da je prišlo do sestanka z Gregorcem. Na njem sta bila z materjo: ona je zastopala sebe, on pa teto. »V osnovi je bila debata o tem, da se ne strinjava z računom. Da višina računa ni sorazmerna.«
.