Miro je v 60 letih zbral 60.000 značk

TUNJICE PRI KAMNIKU – Po nekaj kilometrih vožnje navkreber iz središča Kamnika se ustavimo v vasi Tunjice, pred hišo, kjer je doma Miro Kaplja. Poleg stare hiše stoji še novogradnja, v kateri bo nekoč živela Mirova hčerka Tina. »Dokler še zidamo, pa je tam prostor za mojo zbirko,« razloži 60-letni Tunjičan. In ta je res posebna, saj je Miro v skoraj 60 letih, kolikor je star, zbral več kot 60.000 značk!

»Težko natančno povem, od kdaj se zanimam za značke – odkar pomnim,« se nasmehne. »Še vedno živ spomin, ki ga imam na začetke zbiranja, je, kako mi je stara mama, ki je živela na Nizozemskem, prinesla nekaj značk, ki so upodabljale znane osebnosti, predvsem politike. Ne vem, koliko sem bil takrat star, zagotovo pa sem bil še zelo majhen,« se nostalgično spominja Kaplja. Babičino darilo še vedno hrani. »Seveda, tukaj je,« in pokaže na enega od 64 okvirjev, kjer se pod stekleno zaščito sveti na tisoče skrbno negovanih značk.

»Čeprav sem te dobil med prvimi, pa niso najstarejše v moji zbirki,« nadaljuje Miro. »Ko sem bil že malce starejši in sem s prijatelji vandral naokoli, sem vselej, kamor koli sem že prišel, pogledal, ali ima kdo kakšno zanimivo značko. Tako sem enkrat naletel na nekoga, ki je imel za klobukom značko z olimpijskih iger v Berlinu iz leta 1936. Vprašal sem ga, za koliko mi jo proda, cene se več ne spomnim. Ta je zagotovo ena tistih, na katere sem najbolj ponosen,« se mu zasvetijo oči.

V njegovi zbirki so najrazličnejše značke. »Od Rdečega križa, Jugoslovanske ljudske armade, avtoprevoznikov in drugih podjetij do športnih dogodkov in klubov. Če bi še enkrat začel zbirati, bi se osredotočil samo na športne, te mi največ pomenijo. Ker sem velik ljubitelj smučarskih poletov, imam ogromno značk iz Planice, kjer sem bil skoraj vsako leto.«

Neprecenljiva vrednost

Koliko mu značke pomenijo, priča dogodek izpred nekaj let. »Na neko veselico sem prinesel klobuk, na katerem sem jih imel nekaj pripetih. Točno sem vedel, da sem ga pospravil v avto, a tam ga kar naenkrat ni bilo. Točno sem vedel, kdo mi je klobuk sunil, zato sem od tatu seveda zahteval, da mi ga vrne, pa ga ni hotel. Ni mi preostalo drugega, kot da ga tožim. Tožbo sem dobil, tako da sem vse značke dobil nazaj.«

Ne gre za denar, pravi: »Če bi tako gledal na stvar, bi zbirateljstvo že zdavnaj opustil. Značkam je vrednost v zadnjih letih namreč močno padla. Poleg tega se z zbirateljstvom ukvarjam zgolj za hobi in v resnici ne vem, koliko je moja zbirka vredna, za natančno oceno bi jo najbrž moral priti pogledat kakšen strokovnjak. V tujini so te stvari bolj razvite in se značke tudi bolje prodajajo.« 
Američani, denimo, na spletnem portalu ebay šerifske značke iz 20. stoletja uspešno prodajo celo za več tisoč evrov: »Jaz takšnih cen seveda ne postavljam, ker to ne bi imelo smisla. Slovenski zbiratelji si značke med sabo najraje izmenjujemo – imam kar nekaj podvojenih – ali jih odkupimo za simbolično vrednost, posamezna stane od evra do največ deset. Nekaj sem jih dobil podarjenih, predvsem od vdov, ki niso vedele, kaj naj naredijo z zbirko pokojnega moža.«

Zbirke ne prodaja, želi pa si, da bi se z drugimi zbiratelji bolj povezali: »Če ima kdo kakšen zanimiv primerek značke ali če koga zanima odkup dvojnikov, naj le stopi v stik z mano. Vabljen tudi vsak, ki bi prišel samo na ogled zbirke, z veseljem vam jo razkažem!« se za konec še nasmehne Miro Kaplja iz Tunjic pri Kamniku.