Mirku utopili psa in podavili kokoši

ŠALOVCI  – Na skrajnem severovzhodu države, na goričkem delu Prekmurja, kjer ljudje večinoma živijo od kmetijstva, že več let nimajo sreče z veliko divjadjo, saj jim predvsem jeleni in divje svinje povzročajo vedno večjo škodo na kmetijskih pridelkih na poljih, v sadovnjakih, vrtovih in vinogradih in tudi travnikih, kjer kosijo travo za zimsko krmljenje domačih živali. A se divjad ne spravlja samo nad rastlinje, o tem se je v teh dnevih prepričal 63-letni Mirko Grah z Dolencev 53 v občini Šalovci, tik ob meji s porabskim delom Madžarske. Živi sam, še nedavno pa je imel ob sebi ženo in štiri pridne otroke. V dveh večerih so mu najverjetneje lisice, morebiti tudi kune, raztrgale zajetno število kokoši – natanko 17 – ter enega petelina.

Usoda ga tepe že desetletja

Smola in nesreče pridnega in trdoživega Goričanca spremljajo že desetletja. Pravzaprav se niti sam ne spominja vseh nevšečnosti, v vsakem primeru pa obžaluje, da se je po osamosvojitvi iz Švice vrnil na rojstno Goričko. Srce ga je vleklo h koreninam in zdaj ničesar ne more spremeniti, nam s solznimi očmi razlaga Mirko, ki še čaka, da bo jeseni prihodnje leto iz Švice dobil pokojnino pa tudi slovenski del. Takrat bo lažje zaživel, kajti dobrih 300 evrov, ki jih dobi po ženini smrti, ni dovolj niti za plačilo najpomembnejših položnic, pomaga mu sin, ki si je službo poiskal v Avstriji.

Naš sogovornik se je rodil 30. septembra 1952 v bližnjih Čepincih, pozneje pa se je priženil na domačijo, kjer še danes živi. Prvih sedemnajst let je delal v Švici, pravzaprav je efektivno delal 14 let, tri pa je bil na bolniškem dopustu; predlagali so mu, naj spremeni podnebje, in vrnil se je domov. A tam ni šlo brez težav, saj je moral skrbeti za štiri majhne otroke in jih nahraniti, z njimi je, preden je zaradi alkoholizma storil samomor, živel še ženin brat. Leta 2004 se je hči, 23-letna študentka, ponesrečila, padla je z rolarji in umrla. Drugi dve hčeri sta si ustvarili družini, 30-letni sin še ne. Mirko ima dva vnuka, tretjega čakajo. Skrušena od žalosti po smrti hčere in tudi zaradi lastnih hudih bolezni je žena Ivanka dva dni po svojem rojstnem dnevu leta 2014 naredila samomor, Mirko je ostal popolnoma sam. V hlevu ima prašiče za lastne potrebe, pa še kunce in kokoši, prav te pa so bile v zadnjih dneh močno zdesetkane. Dvakrat so ga obiskale lisice ali kuna, morda katera druga žival, saj ni nič videl.

Država ne plačuje za škodo

»Najbolj verjetno je, da so bile na delu lisice, odnesle so mi kokoši, štiri so ostale, pa tudi en petelin, ki je bil očitno pretežek. Prepričan sem, da nekje v bližini obstajajo lisičje jame, a je to težko odkriti. V hlev so prišle skozi okno, ki je bilo malo odprto za zračenje, a so si uredile odprtino skozi seno. Odgovorni lovočuvaji tukaj ne morejo storiti ničesar, prav tako ničesar ne naredi Zavod za gozdove RS, ki upravlja lovišče s posebnim namenom Kompas, kjer pravijo, da bodo prišli. Le nekaj obljubljajo, občasno pridejo pogledat in potem spet nič. To se še posebno vidi pri tem, kako pridelke in površine uničujejo jelenjad, divji prašiči in druga velika divjad. Najhuje je z jelenjadjo, ki nam uničuje vse. To je pravzaprav odkrito državno trpinčenje ljudi. Čeprav bi lahko, ne storijo ničesar, da bi nas zaščitili. To je pravzaprav vandalizem, ki traja več kot 30 let. Če bi vedel, bi vse to prodal in odšel živet drugam, a zdaj je prepozno in lahko le životarim na teh 13 hektarjih. Pogosto se zgodi, da divjad vse to uniči, a mi ničesar ne plačajo,« nam je žalostno razlagal Mirko Grah.

Poleg tega da država noče pomagati kmetovalcem pri zaščiti njihovih pridelkov in da v Dolencih ne morejo spremljati več kot pet televizijskih programov, Mirka niti ne preseneča, da se mladi izseljujejo in Goričko kljub svojim lepotam počasi umira. Zdaj bo poskušal sam poskrbeti za lisice ali kune, tako da bo spet nabavil psa, čeprav si je obljubil, da ga nikoli več ne bo imel, enega je namreč nekdo povozil, drugega pa utopil v bližnji mlaki.