»Potrebujem mir in čisto glavo,« je ocenil prvi smučarski skakalec sveta iz prejšnje sezone Peter Prevc, ko je odgovarjal na vprašanje, kako se bo izvil iz športne krize, ki ga je doletela na začetku nove sezone svetovnega pokala. »Slovenski nogomet potrebuje mir in stabilnost,« pa je na novoletnem sprejemu Nogometne zveze Slovenije med drugim sporočil predsednik Evropske nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin. Mir, stabilnost, čista glava, torej.
Obema mnenjema bi pritrdil tako rekoč vsak pošten človek, ne nujno iz športnih logov. Ob tem sem se zopet spomnil na mnoge paničarje, cincarje, snovalce teorij zarot, škodoželjneže in druge negativne like, ki poskušajo iz tega ali onega vzgiba očrniti, diskreditirati, blatiti, omalovaževati in še kako drugače škoditi delu športnikov, trenerjev in funkcionarjev. Seveda pa je treba ločiti med naštetim moralno spornim početjem in konstruktivno kritiko, ki jo lahko naslovniki prepoznajo kot poskus pomoči iz povsem drugega zornega kota ali pa zgolj kot nasvet, idejo, ki jih lahko še izboljšajo pri njihovem delovanju v športu ali zasebnem življenju.
Če se denimo v športu del navijaške srenje dvigne z negativno energijo, potem jih največ slišimo mediji, češ da sami soustvarjamo vse večjo negativnost že s tem, ker da jo sploh spustimo skozi komunikacijske kanale. Strinjam se, mediji moramo biti pravšnji filter za blato in primitivizem, ki se že zaradi svetovnega spleta tako hitro pojavi med udarnimi temami vsakdanjika. Zadnji primer je dogajanje s poslovilno tekmo Tine Maze, kjer pa so informacije ušle iz rok odgovornih ljudi, ki bi morali upravičiti stopnjo največje zaupnosti, saj jim je bila dana z imenovanjem na vodstvene položaje Smučarske zveze Slovenije. Nesmiselno je namreč, da Ilka Štuhec, Domen Prevc in Filip Flisar dosegajo fenomenalne uspehe ter s tem odpirajo vrata sponzorjev in osvajajo ljudska srca, na vrhu smučarske piramide pa jim hkrati niti ne pomagajo omogočiti najosnovnejšega – miru, stabilnosti in čiste glave za nove športne pravljice ali pa samo za izhod iz krize. Pustimo ob strani praznično ozračje in letne inventure, ko drug drugemu želimo vse dobro. Eno so želje, drugo pa je ustvarjanje miru in stabilnosti že pri sebi, kaj šele v slovenskem športu, ki je razpet med bliščem in revščino na robu propada kot še nikoli doslej.
