LJUBLJANA – V zadnjem času se gostilniške debate in pogovori na tržnici še bolj kot po navadi gibljejo okoli neobičajnega vremena. En dan se ljudje pritožujejo, da jih zebe do kosti, drugi dan tarnajo o preveliki vročini. Temperature ekstremno skačejo iz minusa v plus in nič nenavadnega ni, da se v enem dnevu dvignejo ali spustijo tudi za dvajset stopinj. Tako je tudi te dni – od danes do petka se bo segrelo celo na približno dvajset stopinj Celzija, kar se februarja zgodi res redko.
Ekstremni februar
Potem ko smo imeli suh januar, ko skorajda ni bilo padavin, so se v začetku tega meseca temperature na hitro spustile in prvi del februarja je postregel s hudim mrazom, kakršnega že dolgo ni bilo. Povprečna dnevna temperatura je bila v začetku februarja kar za deset stopinj nižja od povprečja v obdobju 1991–2010. V Murski Soboti in Celju je termometer pokazal –20, v Črnomlju pa celo –22,5 stopinje Celzija. Povsem drugače je bilo v Ljubljani, kjer se je kljub nekaj ekstremno hladnim dnevom povprečna stoletna zimska temperatura dvignila za 12 stopinj Celzija, kar nakazuje, da se ozračje v mestih vse bolj segreva.
Potem ko so pred nekaj dnevi ljudje še lahko hodili po zamrznjenih jezerih in rekah ter potem ko so v Kopru izmerili najnižjo temperaturo morja na slovenski obali – namesto običajnih 7 jih je imelo samo 3,5 stopinje –, je sledila nagla otoplitev, ki že prinaša vonj po pomladi. Začetek februarja je bil najhladnejši po letu 1956, hkrati pa smo konec februarja zabeležili rekordno visoke temperature v zadnjih sto letih. Isti mesec je tako postregel s hudo mrzlim pa tudi z izjemno toplim vremenom. V takem tempu sprememb je težko vsak dan nadeti prava oblačila.
Rekordni 24. februar
Da se vreme ne obnaša, kot predvidevajo ljudje po dolgoletnih izkušnjah, opažajo tudi vremenarji. Univ. dipl. meteorolog Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje in prostor pojasnjuje: »Februar je bil v prvi polovici tako hladen kot že od leta 1956 naprej ne. Nazadnje smo bili daljšemu mrzlemu obdobju priča med 30. decembrom 1984 in 18. januarjem 1985, ko na primer v Ljubljani kar dvajset zaporednih dni temperatura ni segla nad ničlo. Letos je bilo v obdobju med 31. januarjem in 13. februarjem takih dni 14.«
Tako kot je bil začetek februarja izjemno mrzel, je konec meseca nadpovprečno topel. Celo najtoplejši v zadnjih sto letih. Tak rekord so uradno izmerili državni meteorologi: »V drugi polovici februarja se je ozračje segrelo in v petek, 24. februarja, smo v Ljubljani izmerili 20,4 stopinje Celzija. To je najvišja februarska temperatura zraka, izmerjena v Ljubljani v več kot 100 letih. Prejšnji rekord je znašal 19,7 stopinje iz februarja 1998.«
Naprej: nestabilno
Turbulentno vreme s spremenljivim ozračjem se bo še kar nadaljevalo. Kratkoročna napoved pač razkriva, da bodo tudi v naslednjih nekaj dneh temperature skakale z visokih na nizke. Najprej bo od srede do petka zelo toplo. Celo toliko, da se bo marsikdo slekel samo do kratkih rokavov in da bodo dekleta iz omar privlekla najkrajša krila. Branko Gregorčič za te dni napoveduje ugodno klimo: »Predvidoma se bodo popoldanske temperature znova povzpele na blizu 20 stopinj.« Vendar tako ne bo ostalo dolgo. Spet se bo vreme hitro spremenilo in že takoj po nekajdnevnem segrevanju ozračja lahko pričakujemo ohladitve za približno deset stopinj.
Tak toplotni pingpong se bo nadaljeval tudi v prihodnje in vse bolj kaže, da vreme nikoli več ne bo tako, kot je bilo včasih, ko so ljudje s starimi ljudskimi pregovori, ki so veljali stoletja, pravilno napovedovali vremenske dogodke. Danes se tako nikoli ne ve, kaj bo prinesel jutri. »V začetku prihodnjega tedna kaže na nestalno vreme z občasnimi padavinami in prav lahko se zgodi, da bo dež kje prešel v sneg tudi do nižin. O tem, ali so tako velike temperaturne spremembe v relativno kratkem času normalne, bi lahko razpravljali, prav gotovo pa niso zelo pogoste.«
Turbulentno obdobje
V zadnjem času skoraj vsak mesec poročamo o neobičajnih ekstremnih temperaturah. Tako je konec avgusta lani Slovenijo zajel vročinski val, ko smo namerili rekordno visoke temperature, ponekod tudi do 35 stopinj Celzija. V začetku septembra se je najprej sicer malo ohladilo, nato pa smo spet namerili nadpovprečnih 30 stopinj. Rekordno toplemu septembru je sledil tudi izjemno vroč teden oktobra. Po dolgem indijanskem poletju pa je 7. oktobra sledila hipna nenadna ohladitev. Meja sneženja se je takrat v enem dnevu spustila na 500 metrov nadmorske višine. Neznačilno vreme, ki je burilo duhove, se je nadaljevalo tudi v zimskih mesecih. Potem ko je še pred novim letom kazalo, da bomo imeli milo zimo, so kmalu prišle ekstremne ohladitve z orkansko burjo...
