LJUBLJANA – Predsednica odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, sicer poslanka Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB), mag. Mirjam Bon Klanjšček je pred skoraj enim tednom prejela zahtevo poslanske skupine Janševega SDS za sklic nujne seje parlamentarnega delovnega telesa, ki mu predseduje. SDS se je s to zahtevo odzval na odločitev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da bo odslej v šolstvu (na račun prihodnosti izobražujoče se mladine) varčevalo kar po tako imenovanem grškem varčevalnem modelu.
Opozicija bi
sprejela tri sklepe
SDS namerava na zahtevani nujni seji predlagati sprejem treh sklepov: s prvim naj bi ugotovili, da so se člani odbora seznanili z nepremišljenimi varčevalnimi ukrepi na področju izobraževanja, z drugim naj bi ministrstvo pozvali, naj nemudoma prekliče okrožnico številka 60350-22/2014/1, s tretjim pa naj bi odbor še vlado premierja dr. Mira Cerarja pozval, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za potrebe izobraževanja in sočasno poišče možnosti laže uresničljivega varčevanja v drugih resorjih.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je, kot je znano, 5. januarja šole s posebno okrožnico obvestilo o nujnosti varčevanja oziroma sprejetih dodatnih varčevalnih ukrepih. S 1. januarjem je poleg tega tudi že preklicalo financiranje učne pomoči. V šolah naj bi učencem sicer tudi odslej ponujali učno pomoč, vendar zastonj oziroma zgolj voluntersko: zato, da bi ministrstvo lahko privarčevalo 3,3 milijona evrov.
Ministrica za izobraževanje dr. Stanislava Setnikar Cankar, ki se je prav včeraj sešla in pogovarjala z vodstvi sindikatov SVIZ in VIR, pa je že takrat, ko je slovenskim šolam razposlala razvpito okrožnico številka 60350-22/2014/1, potarnala, da žal ne bodo dovolj ukrepi, s katerimi mora ministrstvo pod njenim vodstvom porabiti deset milijonov evrov manj, kot je nameravalo. Vendar pa niti to, kot je pojasnila, očitno ne bo dovolj: ker je »Cerarjev blagajnik« (minister za finance) dr. Dušan Mramor žal moral sindikatom popustiti precej bolj, kot se je sprva nadejal, naj bi zdaj moral MIZŠ odkriti, kje bi lahko zmanjšal izdatke še vsaj za nekaj deset milijonov evrov. Začelo se je: ministrstvo znižuje stroške splošne in poklicne mature, zaključnega izpita ter nacionalnega preverjanja znanja in poklicnega maturitetnega tečaja itn. Za osnovne šole pa krči (za kar sedem odstotkov!) predvidena sredstva za izvajanje interesnih dejavnosti in bo po novem varčevalo tudi pri financiranju šole v naravi. Še najbolj odgovorno je bilo tisto, kar je ministrica Setnikar Cankarjeva obljubila, češ da bo storila, če šolstvo zaradi prevelikih rezov ne bi moglo več normalno delovati: obljubila je, da bo potem preprosto odstopila.
Ob vsem naštetem se nam prav gotovo sama po sebi ponuja kopica vprašanj in dilem, na katere še kako upravičeno zaskrbljeno opozarjajo starši osnovnošolskih učencev in dijakov ter osnovnošolski učitelji in srednješolski profesorji. Kam se je izgubila svojčas napovedana racionalizacija mreže šol? Ali na ministrstvu res za zdaj ne razmišljajo o odpuščanju učiteljev? Ali, torej, ne razmišljajo niti o možnosti, da bi na čim več šolah v bližnji prihodnosti kar vse strokovne predmete poučeval en sam učitelj? Če je nujno treba tako drastično varčevati, zakaj potem delavnice nekaterih (srednjih) šol pospešeno opremljajo z dragimi sodobnimi napravami, ki jih bo, kot vse kaže, morda uporabljala le peščica učencev?
Oglejmo si konkreten primer. Posamezni srednješolski učitelji, ki poučujejo na srednjih lesarskih šolah z daljšo tradicijo (kar lesarske šole v Novem mestu, Postojni, Ljubljani in Škofji Loki nedvomno so), so nas opozorili, da je ministrstvo za izobraževanje – čeprav upada vpis na lesarskih šolah, ki so od Kočevja oddaljene le nekaj deset kilometrov – ustreglo Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, ki bo tako v šolskem letu 2015–2016 potencialnim dijakom iz svoje regije ponudila tudi obiskovanje programa za lesarske tehnike: »Skrajno nenavadno je, da se v času vsesplošnega varčevanja v šolstvu omogoči odpiranje novega programa na srednji šoli, ki sploh nima izkušenj z usposabljanjem lesarskih tehnikov. Po podatkih, ki so na voljo, se je v Kočevju v zadnjem šolskem letu v program mizar želelo vpisati le devet dijakov, v program obdelovalec lesa pa celo samo šest!« Zanimivo. Je odpiranje ali zapiranje učnih programov, kot v omenjenem kočevskem primeru, marsikje le posledica trenutne moči neke politične garniture ali vsaj včasih tudi posledica strokovne presoje ustanov, ki nad izobraževanjem bdijo na državni ravni?
Kdo preusmerja nove generacije?
Kaj pa če je pri dopustitvi novega programa Gimnaziji in srednji šoli Kočevje iz ozadja res pomagal kak politik, denimo obrambni minister, nekdanji predsednik državnega zbora in župan Kočevja Janko Veber, kot govorijo nekateri po kuloarjih? Poklicali smo ravnateljico mag. Meto Kamšek in ta nam je zagotovila, da gre za to, da je gospodarstvo kočevske regije pač vse bolj zainteresirano za zaposlovanje lesarskih tehnikov: »Dogaja se preusmeritev novih generacij dijakov, ki bi se pri nas radi izobraževali za lesarske tehnike tudi zato, ker bodo potem v tem okolju laže dobili zaposlitev, kot če bodo mizarji ali obdelovalci lesa. Potem ko smo prenovili prostore šole, ki nam je pogorela konec leta 2012, in smo dobili tudi sodobnejšo opremo, smo presodili, da bi lahko pri nas poučevali tudi lesarske tehnike.«
